Ob polnoči nove cene goriv – ste pripravljeni na presenečenje pri dizlu?
Cene goriv se nižajo – a kaj to res pomeni za vas?
LJUBLJANA – Ob novem znižanju cen goriv se marsikdo razveseli, a številke razkrivajo bolj zapleteno zgodbo. Dizelsko gorivo bo od polnoči cenejše za skoraj štiri cente, a dolgoročni vplivi na vaše stroške in energetsko politiko ostajajo vprašljivi.
Bencin za drobiž cenejši, dizel bolj občutno
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v ponedeljek, 24. marca 2025, sporočilo novo regulirano ceno goriv, ki začne veljati opolnoči. Liter 95-oktanskega bencina bo stal 1,468 evra, kar pomeni znižanje za 1,3 centa. Dizel? Spušča se za 3,7 centa – torej na 1,513 evra.
Še nižje gre kurilno olje: s 1,145 na 1,105 evra za liter. Se sliši malo? Morda. Ampak za tiste, ki polnijo zaloge pred hladnim aprilom v hribih (npr. v Lučah, Zgornji Besnici ali na Kozjaku), je vsak cent pomemben.
In še nekaj – te cene bodo veljale do vključno 7. aprila. Po tem? Nova kalkulacija. Nova negotovost.
Koliko od tega plačamo državi? Trošarine ne popuščajo
No, pravzaprav precej. Trošarina za bencin znaša 0,49693 evra na liter, za dizel 0,45878 evra, za kurilno olje pa 0,19522 evra. In to še preden dodamo DDV. Vse skupaj? Več kot polovico cene plačate državi. Ja, prav ste prebrali.
Po ocenah ministrstva (objavljeno v ponedeljek, 24. marca 2025) bi liter 95-oktanskega bencina brez regulacije stal 1,548 evra, dizel pa kar 1,594 evra. Kurilno olje? Brez posega države bi doseglo 1,209 evra za liter.
Torej, koliko prihranimo? Razlika med regulirano in “prosto” ceno znaša 8 centov za bencin, 8,1 centa za dizel, 10,4 centa za kurilno olje.
Ampak kdo krije razliko? Država, jasno. A ne iz čudežne vreče. Temveč iz davkov. Vaših.
Kako se te cene sploh računajo?
Model, po katerem se določajo cene, ni nova znanost. Uporablja se že od leta 2022. V osnovi temelji na 14-dnevnem povprečju cen naftnih derivatov na mediteranskem trgu – konkretno na borzi v Genovi in Milanu. Doda se še vpliv tečaja dolar-evro, saj se nafta kupuje v dolarjih.
In še podrobnost: cene na avtocestah in hitrih cestah niso regulirane. Se pravi? Tam lahko gorivo stane tudi 10 do 15 centov več. Ker lahko. In ker se splača. Vsaj prodajalcem.
Zakaj je dizel padel bolj kot bencin?
Vpogled v svetovni trg pokaže, da se cena dizla zadnje tedne znižuje bolj izrazito. Po podatkih portala OilPrice.com so se na evropskih trgih dizelske cene znižale zaradi viška zalog, zlasti v Rotterdamu in Hamburgu. Kaj pa razlog? Zmerna zima. In manjše povpraševanje v industriji.
“Trenutno povpraševanje po dizlu upada predvsem zaradi prestrukturiranja logistične industrije in uvedbe novih, okolju prijaznejših tehnologij. Evropski trg se odziva z znižanji cen, a dolgoročno so te spremembe nestabilne,” je za Dnevnik povedal dr. Aljaž Košir.
In to je bistvo: nestabilnost. Danes cene padejo, jutri poskočijo. In vi? Obtičite v vrsti na črpalki, če pride do panike.
Kaj to pomeni za vas? Računajmo.
Povprečen slovenski voznik prevozi okrog 1000 km na mesec. To je približno 60 litrov goriva. Ob sedanjem znižanju dizla (3,7 centa) prihranek znaša 2,22 evra mesečno.
Bencin? 1,3 centa znižanja – torej manj kot evro. Praktično? Morda ena kava manj.
Ampak dolgoročno?
Cene vplivajo na vse: prevoz blaga, hrano, gradnjo. Zato nižjši stroški goriv lahko pomeni, da se inflacija nekoliko umiri. A kot kaže praksa – podjetja redko prenesejo znižanje stroškov naprej na potrošnike. Zakaj bi? Ko je enkrat cena postavljena, jo težko kdo znižuje sam od sebe.
Stara dilema: regulacija – varovalo ali ovira?
Regulacija cen goriv se je v Sloveniji znova vzpostavila po izbruhu energetske krize leta 2022. Vojna v Ukrajini, sankcije proti Rusiji, šoki na trgih. Vlada je reagirala hitro – in uvedla omejitve.
Sprva kot začasni ukrep. Zdaj? Stalnica.
Gospodarska zbornica Slovenije je že večkrat opozorila, da dolgotrajna regulacija zavira konkurenco in odvrača investicije. V izjavi iz novembra 2024 so zapisali: “Namesto regulacije bi morali zagotoviti stabilno okolje za dolgoročne pogodbe in konkurenčnost.”
Vprašanje pa je: če ukinejo regulacijo, kaj sledi? Skok cen? Protesti? Politika vedno hodi po tankem ledu.
In kako se držimo v primerjavi z drugimi?
Pogled po regiji (vir: Evropska komisija, 18. marec 2025):
- Hrvaška: 1,52 €/l (regulirano)
- Avstrija: 1,63 €/l (prosto)
- Madžarska: 1,49 €/l (regulirano)
- Italija: 1,76 €/l (prosto)
Slovenija s 1,468 evra za bencin in 1,513 za dizel ni najcenejša, a tudi ne najdražja. Je pa blizu spodnje polovice.
In zanimivost? Naftni derivati so v Sloveniji cenejši kot v Avstriji, kljub temu da ima ta precej bolj razvito prometno infrastrukturo in lastne rafinerije.
Kaj nas čaka?
Ministrstvo za okolje pravi: “Spremljamo razmere na trgih. Regulacija bo ostala, dokler bo v interesu zaščite potrošnikov.”
Kar je v redu. Ampak kdo določa, kdaj je ščit potrošnikov in kdaj ni? In koliko še lahko država subvencionira brez posledic za proračun?
Analitiki, kot je Košir, opozarjajo, da dolgotrajna regulacija zamegljuje realno ceno energije in zavira razvoj trga. Vprašanje je, kdaj bomo kot družba pripravljeni stopiti v realnost – in sprejeti cenovno politiko, ki bo odražala prave stroške.
Številke povedo nekaj, zgodba pa veliko več
Zdi se, da ob vsakem znižanju goriv vlada laže razpoloženje. Še posebej, če se pripelješ na črpalko in vidiš nižjo cifro. Ampak pod temi ciferami se skriva nekaj drugega – sistem subvencij, proračunskih obremenitev, geopolitičnih tveganj in človekovega vpliva na okolje.
In res – vsako znižanje je dobrodošlo. Ampak že jutri je lahko druga zgodba. In če ne razmišljamo strateško, bomo na dolgi rok spet presenečeni.
“Cene goriv niso le številka na zaslonu črpalke – so signal, kam gremo kot družba,” je dejal dr. Košir. In prav ima.
Vprašanje je: ga bomo znali slišati?
Pripravil: N. Z.
Vir: STA, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Evropska komisija, Dnevnik, OilPrice.com
