Odpravnina ob upokojitvi: Kdo jo dobi?
Odpravnina ob upokojitvi je enkratno izplačilo, ki ga prejme posameznik ob prenehanju delovnega razmerja ali pred upokojitvijo. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da gre za finančno pomoč, ki olajša prehod v pokoj, kjer je običajno prihodek nižji, saj plačo nadomesti večinoma nižja pokojnina. To izplačilo pomaga pri soočanju z izpadom dohodka ali zmanjšanjem prilivov, predvsem v primeru upokojitve ali brezposelnosti (v določenih primerih). Več o pokojnini pa lahko preberete tukaj.
Izplačilo odpravnine se torej izvrši v dveh primerih – ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali ob upokojitvi. Čeprav gre v obeh primerih za izplačilo odpravnine, pa je potrebno poudariti, da se odpravnina ob upokojitvi in odpravnina, ki jo delavec prejme ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, izključujeta.
Znesek odpravnine je odvisen od višine prejemane plače in dolžine delovne dobe. Pomembno je tudi, ali je bila oseba zaposlena za polni ali skrajšani delovni čas. Odpravnina pripada delavcu tudi ob redni odpovedi s strani delodajalca ali ob poteku pogodbe za določen čas, če ni nove pogodbe o podaljšanju zaposlitve.
Odpravnina ob upokojitvi običajno znaša dve povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. Vendar pa se lahko znesek spremeni na podlagi kolektivne pogodbe. Če delodajalec ne izplača odpravnine, ki jo mora, ima delavec ali upokojenec možnost uveljavljati svoje pravice preko Inšpektorata za delo ali s tožbo na delovnem sodišču.
Odpravnina ob upokojitvi olajša odhod v pokoj
Vsi zaposleni se zavedamo, da bomo slej ko prej izpolnili delovne pogoje, ki nam bodo omogočili odhod v zaslužen pokoj. Čeprav to pomeni, da novopečeni upokojenci začnejo po dolgih letih dela uživati v zasluženem počitku, pa marsikaterega izmed njih zaskrbi podatek o višini pokojnine.
Izplačilo pokojnine je v veliki večini primerov bistveno nižje od zadnje prejete plače. Zakaj? Pokojninsko osnovo določa povprečje plač posameznika v 24 najugodnejših zaporednih letih pokojninskega zavarovanja.
Po štiridesetih letih delovne dobe bo pokojnina za moške in ženske znašala 63,5 % povprečja njihove neto plače v 24 najbolje plačanih letih. To je bistveno manj od plače. Pomembno je poudariti, da neto plača ne vključuje stroškov malice in prevoza, zato je končni znesek še nižji.
Primer:
Če nekdo zasluži 1.000 evrov neto na mesec (kot povprečje najboljših 24 let), bo njegova pokojnina približno 630 evrov. To mnoge skrbi ob misli na upokojitev. Zato je ključno, da vsak posameznik že med delovno dobo pripravi ustrezen varčevalni načrt. Tako si zagotovi dovolj sredstev, da lahko po upokojitvi ohrani enak življenjski standard kot prej.
Vsakemu upokojencu ob upokojitvi pripada odpravnina, če je bil pri zadnjem delodajalcu zaposlen vsaj pet let. Najpogosteje se odpravnina izplača po 40 letih delovne dobe, kar je pogoj za polno upokojitev.
Do kakšne odpravnine smo upravičeni?
Ko se torej posameznik upokoji, prejme odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač za pretekle tri mesece. S prejetimi sredstvi tako upokojenec lažje sprejme nižji prihodek, saj mu enkratno nakazilo odpravnine omogoča nekakšno socialno varnost.
Marsikdo izmed upokojencev to nakazilo izkoristi tudi za poplačilo kakšnih še obstoječih finančnih zadolžitev, kot so razni krediti, leasingi ali obročna plačila. Tako lahko posledično brez zadolženosti vkorakajo v svet upokojitve in ublažijo padec osebnega dohodka.
Zaposleni za polni delovni čas so upravičeni do polne odpravnine, seveda pod pogojem, da so bili pri delodajalcu zaposleni vsaj 5 let. Če je bil delavec zaposlen za krajši delovni čas, potem mu pripada ob upokojitvi tudi sorazmerni delež odpravnine.
132. člen Zakona o delovnih razmerjih veleva tudi to, da lahko delodajalec izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja. Če se zaposleni le delno upokoji, potem mu prav tako pripada le sorazmerni del odpravnine. Do izplačila odpravnine delavec nima pravice v primeru, da se po upokojitvi ponovno zaposli.
Po 109. členu Zakona o delovnih razmerjih je prav tako možno, da delodajalec za zaposlenega financira dokup pokojninske dobe. V tem primeru delavec ni upravičen do polnega izplačila odpravnine, je pa upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine.
Kaj vpliva na izračun odpravnine?
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna bruto plača delavca v zadnjih treh mesecih pred upokojitvijo ali odpovedjo. Če delavec v tem obdobju ni prejel plače, se upošteva povprečna bruto plača, ki bi jo prejel, če bi delal.
Na izračun odpravnine vpliva tudi delovna doba pri delodajalcu. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnovne povprečne mesečne plače, četudi je zaposleni pri delodajalcu delal več kot 10 let. Je pa za izplačilo odpravnine ob upokojitvi določen tudi rok za izplačilo, in sicer mora delodajalec to izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače oz. nadomestila, ki ga je delavec na koncu prejemal.
Delodajalec mora delavcu pripraviti pisni obračun odpravnine in mu jo izplačati na njegov transakcijski račun. Odpravnina ob upokojitvi delavcu pripada v celoti, če se v celoti upokoji, ali delno, če je upokojitev prav tako delna. Če zaposleni pri delodajalcu ni delal vsaj 5 let, potem ni upravičen do izplačila odpravnine, razen če kolektivna pogodba določa drugače.
Ali je odpravnina ob upokojitvi obdavčena?
Zakon o dohodnini določa, da se odpravnina ob upokojitvi do višine 4.063,00 evrov ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Če je znesek odpravnine višji, se obdavči le tisti del, ki presega znesek desetih povprečnih mesečnih plač v Sloveniji.
Odpravnina ob upokojitvi je namenjena, da posamezniku olajša prehod v finančno manj stabilno obdobje. Pomaga se prilagoditi na nižje prihodke. Vendar je pomembno tudi pravočasno varčevanje med delovno dobo, da se ohrani življenjski standard po upokojitvi. Še več informacij o odpravnini ob upokojitvi pa lahko najdete tukaj.
Pripravil: NaDlani.si; Foto: Pixabay
