Ograditev okolice – izberite čim bolj trdne in trpežne ograje
Ograja je nepogrešljivi vrtni element. Ima dvojno funkcijo – zaščiti območje pred vstopom nepovabljeni ljudi in živali ter obenem pripomore k zasebnosti na vašem vrtu. Materiali, iz katerih je mogoče narediti ograjo okrog vrta, so lahko naravni ali umetni ali pa jih preprosto kombiniramo. Ograja je lahko zelo preprosta in narejena samo v nekaj urah, lahko pa zahteva tudi nekaj dni truda in dela. Pred izbiro ograje, s katero investitor namerava ograditi parcelo, dvorišče ali vrt, je priporočljivo preveriti prednosti in morebitne pomanjklivosti materialov ograj.
Smotrno je, da se pred nakupom pozanimate o materialih, da veste koliko dela bo z vzdrževanjem, kako trdna bo ograja in koliko bo njena življenjska doba. Največ dela je seveda z lesenimi, ponudniki ograj pa imajo na izbiro ograje iz jekla, aluminija, pvc in kompozitov.
Najbolj preproste za vzdževanje so …
… ograje vroče cinkanega jekla in nato še prašno barvane. Po mnenju strokovnjakov ni z njimi nobenega dela, saj jim vremenski vplivi in ekstremne temperaturne razlike ne pridejo do živega. Paneli in stebri so izdelani iz uporovno varjenih cinkanih jeklenih palic in obdelani s postopkom, pri katerem elektrostatični prašni nanos zapečejo na jeklo pri 200 stopinjah Celzija, kar ograji zagotavlja popolno zaščito pred rjo. Kovane in druge kovinske ograje so v primerjavi z lesenimi ali mrežnimi močnejše, stabilnejše, obstojnejše in zaščitene pred rjavenjem.
Ograje iz aluminija ali PVC?
Jeklo pozimi in poleti ohranja svoje lastnosti, medtem ko se aluminij poleti v času visokih temperatur razsteza in pozimi krči, zato se takšna ograja rada poveša. To ne velja za ograje z letvami iz aluminija, ki jih privijačimo na pripravljeno konstrukcijo. Ena od prednosti profilnih letev iz aluminija je prav gotovo, da ne potrebujejo vzdrževanja, zato jih je smiselno pritrditi oziroma privijačiti na konstrukcijo iz enakega materiala. Jeklena ograja lahko oksidira, leseno pa je treba najprej zaščititi in nato redno vzdrževati kot vse lesene izdelke, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom. Posebnost aluminijastih letev je še, da jih lahko na konstrukcijo pritrdimo tudi vodoravno, njihova površina pa je lahko obdelana tako, da je na prvi pogled videti kot lesena.
Vrtno pohištvo iz pvc zaradi različnih vremenskih vplivov počrni, vendar s to nadlogo pri ograjah ne bomo imeli opravka. Ograje iz pvc ne trohnijo, ne pokajo, ne napadejo jih leseni črvi, ne vpijajo vode, odporne so proti ultravijoličnim žarkom in ni jih potrebno barvati.
Z odpornostjo in dolgo življenjsko dobo se lahko pohvalijo tudi vroče cinkane jeklene ograje, ki niso prašno ali mokro barvane, ampak pastificirane. Poliesterski nanos pri plastificiranih ograjah je prožen, čeprav je debelejši in vedno ostane na svojem mestu, nevarnosti nastanka razpok ni, tudi sama zaščita je bistveno bolj dolgotrajna.
Korozijsko odporne in trdne so ograje iz …
… aluminijaste zlitine, ki so občutno lažje od jeklenih. Material je odporen proti vremenskim vplivom, površinsko trdoto barve, njeno odportnost proti vremenskim vplivom in mehanskim poškodbam pa zagotavlja postopek prašnega barvanja in sušenja pri 200 stopinjah Celzija. Nosilna konstrukcija takšnih ograj je izdelana iz aluminijaste zlitine, pritrdilni vijaki so iz nerjavnega jekla, kar zagotavlja dolgo življenjsko dobo brez vsakršnega vzdrževanja.
Montažo ograje zaupati mojstrom ali se je lotiti sam?
Biti sam svoj mojster pri montaži ograje ni nič slabega, vendar treba dosledno upoštevati navodila. Vedeti je treba, kakšni morajo biti razmaki med stebri ter kakšne temelje pripraviti. Globina in velikost temeljev sta odvisni od višine ograje – temelj je v povprečju širok 30 in globok 50 do 60 centimetrov. Vsi stebri morajo biti v enaki višini, sicer bo ograja vijugasta. Ves čas montaže je potrebno preverjati pravilni horizontalni in vertikalni položaj ograje. Veselo na delo. Pripravila D. Ribič
