Otrokom ste zaupali vse premoženje, zdaj pa vam obračajo hrbet? Niste brez pravic! Preverite, kaj lahko storite
Vse življenje ste delali, gradili hišo, varčevali in skrbeli za družino. Nato ste otrokom v dobri veri prepustili hišo, stanovanje ali drugo premoženje, prepričani, da boste na stara leta imeli mir in varnost. Toda kaj, če se odnosi poslabšajo? Kaj, če vas otroci ne želijo več v hiši, vam nočejo pomagati ali celo zahtevajo, da se izselite? Slovenska zakonodaja v določenih primerih omogoča vrnitev premoženja, razvezo pogodbe in druge oblike zaščite.
Otrokom ste prepisali hišo, zdaj pa ste v njej nezaželeni
Prenos premoženja na otroke je v slovenskih družinah pogosta odločitev. Starši želijo naslednji generaciji pomagati, preprečiti dedne spore ali si zagotoviti brezskrbno starost. Pogosto se vse začne z obljubami, da bodo lahko v hiši ostali do smrti in da bodo otroci zanje poskrbeli.
Toda življenje se lahko obrne drugače. Otroci si ustvarijo svoje družine, pojavijo se nesoglasja, odnosi pa se postopoma ohladijo.
Predstavljajmo si starejša zakonca, ki sta sinu podarila hišo. Nekaj let pozneje jima sin sporoči, da se morata izseliti, saj je nepremičnina zdaj njegova. Zakonca imata nizki pokojnini, drugega stanovanja pa nimata.
Ali lahko ostaneta brez strehe nad glavo?
Odgovor je odvisen predvsem od pogodbe, ki sta jo podpisala, in pravic, ki sta si jih ob prenosu premoženja zagotovila.
Ali lahko starši zahtevajo podarjeno hišo nazaj?
Če so starši otroku nepremičnino prepustili z darilno pogodbo, to še ne pomeni, da vrnitev darila nikoli ni mogoča.
Obligacijski zakonik določa, da lahko darovalec prekliče darilno pogodbo, če po njeni sklenitvi pride v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje.
To pomeni, da lahko starš, ki je podaril hišo, pozneje pa nima več dovolj sredstev za osnovno življenje, ob izpolnjenih pogojih zahteva vrnitev darila.
Vendar obstajajo omejitve. Preklic ni mogoč, če bi bilo zaradi njega ogroženo preživljanje obdarjenca. Ta lahko darilo tudi obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje.
Sama nizka pokojnina zato še ni zadosten razlog za avtomatično vrnitev nepremičnine. Pomembne so dejanske življenjske in finančne okoliščine.
Kaj če vas otroci ponižujejo, žalijo ali vam grozijo?
Zakon pozna tudi možnost preklica darila zaradi hude nehvaležnosti.
Po 540. členu Obligacijskega zakonika lahko darovalec prekliče darilo, če se obdarjenec do njega ali njegovega bližnjega obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi darilo obdržal.
Toda vsak družinski prepir še ne pomeni hude nehvaležnosti.
Običajna nesoglasja in ohlajeni odnosi praviloma niso dovolj. Pomembna pa so lahko posebej huda ravnanja, nasilje, resne grožnje ali druge okoliščine, ki dosežejo zakonsko zahtevano stopnjo.
Pri tem je treba paziti na rok. Darilno pogodbo je mogoče preklicati v enem letu od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic.
Zato odlašanje ni priporočljivo.
Hišo ste prepustili v zameno za oskrbo, otrok pa obljub ne izpolnjuje
Povsem drugačen položaj nastane, če starši niso podpisali običajne darilne pogodbe, ampak pogodbo o preužitku.
Pri njej se lastninska pravica prenese na prevzemnika, ta pa se zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki do smrti zagotavljal dogovorjeno oskrbo, pomoč ali druge storitve.
To lahko vključuje prehrano, stanovanje, nego, plačevanje določenih stroškov ali pomoč pri vsakodnevnih opravilih.
Kaj pa, če otrok teh obveznosti ne izpolnjuje?
Zakon omogoča zahtevo za razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Razveza je lahko mogoča tudi, če pogodbenika živita skupaj, njuni odnosi pa postanejo nevzdržni.
Podobno zaščito omogoča pogodba o dosmrtnem preživljanju, pri kateri pa je prenos premoženja praviloma odložen do smrti preživljanca.
Pomembna je tudi izročilna pogodba. Ta lahko vsebuje dogovorjene obveznosti preživljanja, ob katerih zakon pod določenimi pogoji omogoča preklic izročitve.
Prav zato je treba najprej ugotoviti, katero pogodbo so starši sploh podpisali.
Vas lahko otrok izseli iz hiše, čeprav ste jo sami zgradili?
Ena najpomembnejših zaščit je pravica do dosmrtnega bivanja, ki jo je mogoče ustrezno urediti ob prenosu nepremičnine.
Starši si lahko na primer zagotovijo služnost stanovanja, ki jim omogoča uporabo stanovanja oziroma določenega dela nepremičnine.
Takšna pravica, če je pravilno ustanovljena in vpisana v zemljiško knjigo, predstavlja pomembno zaščito pred poznejšimi zahtevami novega lastnika.
Če pa so starši hišo podarili brez pridržanih pravic, je njihov položaj lahko bistveno zahtevnejši.
Samo dejstvo, da so hišo nekoč zgradili ali v njej desetletja živeli, namreč še ne zagotavlja pravice do dosmrtnega bivanja. Prav tako prijavljeno stalno prebivališče samo po sebi ne ustvarja takšne pravice.
Toda tudi novi lastnik ne sme uporabiti nasilja, groženj ali samovoljne prisilne izselitve. Morebitne spore o pravici do uporabe nepremičnine je treba reševati po zakoniti poti.
Otrokom ste dali vse, zdaj pa nimate dovolj za življenje
Posebej težko je, ko starši otrokom prepustijo večino premoženja, nato pa zaradi nizke pokojnine ali bolezni ne morejo več kriti osnovnih stroškov.
Predstavljajmo si upokojenko s 750 evri pokojnine, ki je sinu pred leti podarila hišo. Danes potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih, sin pa zanjo noče več skrbeti.
Pomembno je vedeti, da Družinski zakonik določa tudi obveznost polnoletnih otrok do preživljanja staršev.
Če starši nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, jih morajo polnoletni otroci preživljati po svojih zmožnostih, vendar z zakonsko določenimi omejitvami in izjemami.
Ta obveznost ni odvisna samo od tega, ali so starši otrokom podarili premoženje.
Kaj storiti, če vam otroci grozijo z izselitvijo?
Najpomembneje je, da ne podpisujete novih dokumentov ali sporazumov o izselitvi, ne da bi prej preverili svoje pravice.
Najprej pridobite pogodbo, s katero ste prenesli premoženje, in preverite zemljiškoknjižne vpise. Pomembno je ugotoviti, ali imate služnost stanovanja, užitek ali druge pravice.
Če otroci ne izpolnjujejo dogovorjenih obveznosti, shranite sporočila, dopise in druga dokazila. Nato se obrnite na pravnega strokovnjaka, ki lahko presodi možnosti preklica ali razveze pogodbe.
Če zaradi nizkih dohodkov ne morete plačati odvetnika, preverite pogoje za brezplačno pravno pomoč.
Kadar gre za grožnje ali nasilje, se lahko obrnete na center za socialno delo oziroma policijo. Ob neposredni nevarnosti pokličite 113.
Premoženje ste prepustili, toda to še ne pomeni, da ste brez pravic
Odločitev, da starši otrokom prepustijo hišo ali življenjske prihranke, je pogosto izraz zaupanja. Žal pa se lahko odnosi spremenijo in nekoč samoumevna pomoč postane predmet hudega spora.
Zakon v določenih primerih omogoča preklic darila, razvezo pogodbe, uveljavljanje dogovorjene oskrbe ali zaščito pravice do bivanja.
Če ste otrokom prepustili premoženje, zdaj pa ste ostali brez finančne varnosti ali vam grozijo z izselitvijo, nikar ne sklepajte, da je vse izgubljeno. Preden zapustite svoj dolgoletni dom, preverite, katere pravice vam še pripadajo.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, gov.si
