Ovadba zavržena, a vprašanja ostajajo: primer sodelavke ministra Francija Matoza – reševala Mateja Tonina in grešila?
Druga raven je službena oziroma disciplinska. Ta je drugačna od kazenske. Ravnanje je lahko službeno sporno tudi takrat, ko ni kaznivo.
LJUBLJANA – Primer Petre Grah Lazar, nekdanje direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada in zdajšnje vodje kabineta notranjega ministra, odpira pomembno vprašanje: ali je bilo njeno ravnanje kaznivo, službeno sporno ali predvsem politično-etično problematično, opozarja TV Dnevnik na RTV Slovenija.
Po poročanju Televizije Slovenija naj bi Grah Lazar kmalu po imenovanju na vrh NPU leta 2020 takratnega direktorja Darsa Valentina Hajdinjaka obvestila o kazenski ovadbi zoper Mateja Tonina. Sporočilo naj bi kriminalisti našli več let pozneje, med hišno preiskavo pri Hajdinjaku v zadevi Dars. Specializirano državno tožilstvo je po navedbah TV Slovenija potrdilo obstoj SMS-sporočila in njegovo vsebino, policija pa naj bi Petro Grah Lazar zaradi tega tudi ovadila. Tožilstvo je ovadbo pozneje zavrglo.
Prva raven je kazenskopravna. Tu je odgovor najbolj jasen: če je tožilstvo ovadbo zavrglo, to pomeni, da po njegovi oceni ni bilo dovolj podlage za nadaljevanje kazenskega pregona. Zato ni mogoče trditi, da je Petra Grah Lazar storila kaznivo dejanje. V kazenskem pravu štejejo dokazi, zakonski znaki kaznivega dejanja in utemeljen sum. Če tega praga ni, se postopek ne nadaljuje.
Druga raven je službena oziroma disciplinska. Ta je drugačna od kazenske. Ravnanje je lahko službeno sporno tudi takrat, ko ni kaznivo. Če vodilna oseba policijske enote informacije o odprti ali zaključujoči se kriminalistični preiskavi deli z osebo zunaj postopka, se postavlja vprašanje varovanja podatkov, profesionalne distance in razumevanja funkcije. Predkazenski postopki niso prostor za neformalno obveščanje političnih ali poslovnih znancev. Tu bi bilo ključno vprašanje, ali je šlo za namen, malomarnost ali napačno presojo pri ravnanju z občutljivimi informacijami.
Tretja raven je politično-etična. Ta je v javnosti pogosto najpomembnejša, ker zadeva zaupanje ljudi v institucije. NPU mora delovati nepristransko, neodvisno in brez vtisa političnih vplivov. Če vodja takšne institucije komunicira o konkretni preiskavi z osebo, ki je politično ali interesno povezana z akterji primera, nastane resen problem zaupanja. Tudi če ravnanje ni kaznivo, lahko ustvarja vtis, da informacije iz policije ne ostajajo tam, kjer bi morale.
Zato je treba primer Petre Grah Lazar razumeti ločeno po treh ravneh. Kazenskopravno je zadeva zanjo končana z zavrženo ovadbo. Službeno in profesionalno pa ostaja vprašanje, ali je bilo takšno ravnanje skladno z odgovornostjo vodje NPU. Politično-etično pa primer odpira širšo dilemo: kako lahko javnost zaupa organom pregona, če obstaja vtis, da občutljive informacije uhajajo iz sistema.
Zavržena ovadba torej ne pomeni nujno, da je bilo ravnanje primerno. Pomeni le, da ni bilo dovolj podlage za kazenski pregon. V demokratični državi pa za ljudi na najobčutljivejših položajih ne bi smelo biti dovolj zgolj to, da njihovo ravnanje ni kaznivo. Od njih se pričakuje več: profesionalnost, zadržanost, varovanje podatkov in jasna ločnica med institucijo, politiko in zasebnimi stiki.
Minister Franci Matoz je za TV Slovenija potrdil, da ne namerava zamenjati Petre Grah Lazar.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Slovenija
