Podjetniki, pozor: nova zaposlitev vam lahko močno zniža davčno osnovo
Nov zaposleni za podjetje pomeni nov strošek, toda pod določenimi pogoji lahko pomeni tudi precej nižjo davčno osnovo. Pri nekaterih zaposlenih lahko podjetje uveljavlja olajšavo v višini 45 odstotkov plače, pri mladih, ki se zaposlujejo prvič, pa celo 55 odstotkov. Toda pravila imajo pomembne omejitve.
Ko podjetje razmišlja o novi zaposlitvi, je računica na prvi pogled precej preprosta.
Koliko bo znašala bruto plača? Koliko bodo znašali prispevki? Kolikšen bo celotni strošek delodajalca?
Toda delodajalci pri tem včasih spregledajo še drugo stran enačbe.
Davčne olajšave.
Slovenska zakonodaja namreč za zaposlovanje določenih skupin zaposlenih omogoča znižanje davčne osnove. V nekaterih primerih lahko podjetje davčno osnovo zniža za 45 odstotkov plače zaposlenega, v posebnem primeru pa celo za 55 odstotkov.
In olajšava lahko velja prvih 24 mesecev zaposlitve.
Pri dveh letih zaposlitve razlika zato ni več zanemarljiva.
45 odstotkov plače lahko zniža davčno osnovo
Davčno olajšavo lahko ob izpolnjevanju pogojev uveljavlja zavezanec, ki na novo zaposli:
- osebo, mlajšo od 29 let,
- osebo, starejšo od 55 let,
- osebo v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje kandidatov.
Pri teh skupinah lahko olajšava znaša 45 odstotkov plače zaposlene osebe, vendar največ do višine davčne osnove.
To je pomembno poudariti.
Podjetje ne dobi nazaj 45 odstotkov plače.
Gre za znižanje davčne osnove.
Razlika je velika.
Če delodajalec zaposlenemu v enem letu izplača 24.000 evrov plače, 45-odstotna olajšava pomeni:
- 24.000 evrov plače,
- 45 odstotkov = 10.800 evrov,
- davčna osnova se lahko ob izpolnjenih pogojih zniža za 10.800 evrov.
Če gre za družbo, ki plačuje 22-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb in ima dovolj visoko davčno osnovo, bi takšno znižanje v zelo poenostavljenem primeru pomenilo približno 2.376 evrov manj DDPO za to leto.
V dveh letih lahko razlika ob enakih predpostavkah preseže 4.700 evrov.
Pri mlajših od 25 let je olajšava še višja
Še zanimivejše pravilo velja pri osebi, ki je mlajša od 25 let in se zaposluje prvič.
V tem primeru znaša olajšava kar 55 odstotkov plače. Tudi ta je omejena največ do višine davčne osnove in jo je mogoče uveljavljati prvih 24 mesecev zaposlitve.
Če ponovno vzamemo primer 24.000 evrov letne plače:
- letna plača: 24.000 evrov,
- 55 odstotkov: 13.200 evrov,
- za toliko se lahko ob izpolnjenih pogojih zniža davčna osnova.
Pri 22-odstotni stopnji DDPO bi bil davčni učinek v zelo poenostavljenem primeru približno 2.904 evre manj davka v enem letu.
V dveh letih bi to pomenilo že približno 5.800 evrov razlike.
Seveda gre za ilustrativen primer. Dejanski učinek je odvisen od davčne osnove podjetja, višine plače, trajanja zaposlitve in drugih okoliščin.
Toda številke pokažejo, zakaj je olajšavo vredno preveriti še pred zaposlitvijo.
Največja past: ni dovolj samo starost zaposlenega
Tu se stvari zapletejo.
Podjetnik lahko zaposli 27-letnika in sklepa, da bo zaradi njegove starosti avtomatično dobil davčno olajšavo.
Ni nujno.
Pri osebah, ki se ne zaposlujejo prvič, je med drugim pomembno, da v zadnjih 24 mesecih niso bile zaposlene pri istem delodajalcu ali njegovi povezani osebi.
Še pomembnejši je drug pogoj.
Delodajalec lahko olajšavo uveljavlja samo, če z novo zaposlitvijo poveča skupno število zaposlenih v davčnem obdobju.
To pomeni, da zgolj zamenjava enega delavca z drugim še ne pomeni nujno, da so pogoji izpolnjeni.
Prav pri takšnih podrobnostih lahko pričakovana davčna ugodnost hitro izgine.
Tudi zaposleni za določen čas lahko spremeni računico
Zakon je pri ugotavljanju povečanja števila zaposlenih še bolj natančen.
Pri presoji se zaposleni s krajšim delovnim časom upoštevajo sorazmerno, zaposleni za določen čas pa se pri ugotavljanju povečanja skupnega števila zaposlenih po tem pravilu ne upoštevajo.
To je podrobnost, ki je marsikateri podjetnik pri hitrem pregledu pogojev ne opazi.
Podjetje lahko dejansko zaposluje več ljudi, pa izračun za namen davčne olajšave vseeno ni takšen, kot ga pričakuje direktor.
Zato je pred zaposlitvijo pomembno preveriti celotno strukturo zaposlenih, ne samo kandidata, ki prihaja v podjetje.
Kaj pa poklici, kjer primanjkuje delavcev?
Olajšava ni vezana samo na starost.
Uveljavljati jo je mogoče tudi za osebo, zaposleno v poklicu, za katerega na trgu dela primanjkuje kandidatov, če je poklic uvrščen na ustrezen seznam, določen s pravilnikom.
To je lahko posebej zanimivo za podjetja, ki se že dalj časa spopadajo s pomanjkanjem ustreznega kadra.
V takšnem primeru podjetje ne rešuje samo kadrovskega problema, ampak lahko ob pravilno izpeljani zaposlitvi hkrati zmanjša tudi svojo davčno osnovo.
Toda tudi tu ni dovolj zgolj splošna ugotovitev, da je nek poklic »deficitaren«.
Treba je preveriti, ali konkretni poklic in zaposlitev dejansko izpolnjujeta zakonske pogoje.
Olajšava ne pomeni, da zaposlitev postane poceni
Pri visokih odstotkih – 45 ali celo 55 odstotkov – lahko številke hitro ustvarijo napačen vtis.
Če podjetje za zaposlenega v letu plača 24.000 evrov plače, država podjetju ne povrne 10.800 oziroma 13.200 evrov.
Za ta znesek se zmanjša davčna osnova.
Pri podjetju, ki je zavezanec za DDPO, dejanski neposredni davčni učinek dobimo šele, ko zmanjšanje davčne osnove pomnožimo z veljavno davčno stopnjo.
Za leta od 2024 do 2028 se DDPO plačuje po 22-odstotni stopnji.
Prav zato je dobro ločiti med:
- višino olajšave,
- znižanjem davčne osnove,
- dejanskim prihrankom pri davku.
Gre za tri različne številke.
Olajšav je več, vendar jih ni vedno mogoče seštevati
Na področju zaposlovanja obstajajo tudi druge možnosti.
Zavod za zaposlovanje trenutno med drugim navaja subvencije za določene skupine brezposelnih, posebne spodbude za mlade, olajšave za zaposlovanje invalidov, delno oprostitev prispevkov delodajalca za starejše ter možnost vračila dela prispevkov pri nekaterih prvih zaposlitvah.
Toda podjetnik pri tem ne sme avtomatično sklepati, da lahko za istega zaposlenega združi vse ugodnosti.
Zakon pri posameznih olajšavah določa tudi medsebojna izključevanja. Tako se denimo 55-odstotna olajšava za mlajšega od 25 let, ki se zaposluje prvič, izključuje z olajšavami iz drugih skupin po istem členu, prav tako so določene omejitve glede olajšav za invalide.
Zato lahko napačen načrt pomeni, da podjetje računa na ugodnost, ki je pozneje ne more uveljaviti.
Najboljši čas za računanje je pred podpisom pogodbe
Podjetniki pogosto davčne posledice preverjajo šele ob koncu leta, ko računovodja pripravlja davčni obračun.
Takrat pa je za nekatere odločitve že prepozno.
Če podjetje ve, da bo v prihodnjih mesecih širilo ekipo, je veliko bolj smiselno davčne možnosti preveriti pred zaposlitvijo.
Takrat lahko ugotovi:
- ali kandidat sodi v eno od skupin,
- ali podjetje dejansko povečuje število zaposlenih,
- koliko časa bo mogoče olajšavo uporabljati,
- kakšen bo njen dejanski davčni učinek,
- ali obstajajo še druge spodbude,
- katere ugodnosti se lahko oziroma ne morejo kombinirati.
Pri podjetju, ki zaposli več novih ljudi, se lahko učinek več posameznih olajšav hitro sešteje v precejšen znesek.
Majhna podrobnost lahko pomeni več tisoč evrov razlike
Davčna zakonodaja je polna pravil, ki so na prvi pogled videti nepomembna.
Starost 24 ali 25 let.
Prva zaposlitev ali druga zaposlitev.
Zaposlitev pri povezani osebi.
Določen ali nedoločen čas.
Povečanje skupnega števila zaposlenih.
Toda prav takšne podrobnosti lahko odločijo, ali bo podjetje v dveh letih prihranilo več tisoč evrov ali pa do olajšave sploh ne bo upravičeno.
Največja napaka zato ni, da podjetje ne pozna vsakega člena davčne zakonodaje na pamet.
Napaka je, da pred pomembno poslovno odločitvijo sploh ne preveri, kakšne možnosti ima.
Če načrtujete nove zaposlitve in želite preveriti, katere davčne olajšave in druge možnosti lahko vaše podjetje dejansko uveljavlja, lahko več informacij dobite pri Viziji računovodstvo – podjetnikom prijaznem računovodskem servisu, kjer lahko glede na konkreten primer preverite davčne posledice zaposlitve.
Pripravil: I.M.
Naročnik: Vizija računovodstvo
