Podpisano! Delali bomo do 67. leta – poglejte, kaj vse nas še čaka

02. apr. 2025, ob 12.31
Posodobljeno pred 17 dnevi
1131
260 SEK

Kaj nova pokojninska reforma pomeni za vsakega od nas

LJUBLJANA – Dogovor je padel. Po mesecih mukotrpnih pogajanj je podpisana nova pokojninska reforma. Kar se je vleklo kot jara kača, zdaj postaja zakon. Reforma bo vplivala – na vse. Brez izjeme. In to ne zgolj številčno. Naše vsakdanje življenje, odnosi, pričakovanja, načrti za prihodnost … vse to se na novo piše.

Golob vidi zmago, Mesec čuti zadrego

“To je zmaga dialoga in spoštovanja med akterji,” je ob podpisu sporazuma povedal predsednik vlade Robert Golob – in verjetno upal, da bo ta trenutek vsaj za kratek čas utišal kritike. V resnici pa je reforma šele na začetku poti: pred njo je še javna razprava, politično brušenje robov in (gotovo) nekaj burnih sej v parlamentu.

Minister za delo Luka Mesec je v tej zgodbi imel precej večjo težo. Na tiskovni konferenci je jasno poudaril: “Po človeški plati je neokusno, da mora nekdo vsakih 6 mesecev dokazovati, da ga njegovi otroci ne morejo preživljati. Tega ne bo več.” V prihodnje bo to nalogo opravljal CSD – a le enkrat letno. To je, kakor pravi, “korak k dostojanstvu”.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?
Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Statistični urad RS navaja, da je danes vsak peti prebivalec Slovenije starejši od 65 let. Leta 2055 – kar ni več tako daleč – bo takšen že vsak tretji. In če se kdo sprašuje, zakaj reforma ravno zdaj? Odgovor je jasen: sistem poka po šivih. In prihodnost ne bo nič bolj prizanesljiva.

Nova pravila igre: kaj se v resnici spreminja?

Kar nekaj stvari. Nekatere so bile dolgo v zraku, druge pa pridejo kot hladen tuš.

  • Upokojitvena starost: odslej bo upokojitev mogoča pri 62 letih (ob 40 letih delovne dobe) – ne več pri 60. Brez teh 40 let? Potem greš lahko v pokoj šele pri 67 (do zdaj je bila meja 65 let).
  • Odmerni odstotek: se postopoma zvišuje. Trenutnih 63 odstotkov bo do leta 2040 postalo 70. Za vsako dodatno leto dela – tri odstotne točke več.
  • Izračun osnove: zdaj bo v izračun vključenih 40 let (ne več samo 24 najboljših). Pet najslabših – naj bo jasno – se bo odštelo. In to ne nujno zaporednih.
  • Usklajevanje pokojnin: do leta 2030 bo razmerje 50:50 (inflacija : rast plač). Nato pa… počasi prehod na novo formulo: 80 % inflacije, 20 % rasti plač.
  • Zimski dodatek: prvič izplačan letos novembra – 150 evrov. Do leta 2030 bo zrasel na 250 evrov. Nato se bo usklajeval z inflacijo.
  • Najnižja invalidska pokojnina: se dviguje s 490 na 610 evrov. To je 22 % več – kar je veliko za tiste, ki živijo na robu.

Kaj to pomeni – za ljudi, ne za številke?

Na papirju? Reforma je čista računica. V praksi pa … človeške zgodbe.

Za tiste, ki imajo stabilne službe, redno plačujejo prispevke in delajo dolga desetletja, je nov sistem lahko v redu dogovor. Višji odmerni odstotek, bolj transparentna pravila igre, manj političnega mešetarjenja pri dodatkih.

Ampak – in to je velik ampak – realnost mnogih je drugačna. “Ljudje z razdrobljeno kariero ali prekarnim delom bodo težko dosegli 40 let delovne dobe, zato jih nova starostna meja lahko močno prizadene,” opozarjajo sociologi.

To ni nekaj, kar bi lahko pometli pod preprogo. Slovenija je država z velikim deležem samozaposlenih, prekarcev, sezonskih delavcev. Za njih? Nova pravila pomenijo daljšo pot do pokojnine – in verjetno nižje pokojnine, ko (če) jo enkrat dočakajo.

Partnerji, ki so sedeli za isto mizo, ne govorijo v en glas

“Pogajanja so bila izjemno zahtevna,” je priznala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. Po njenih besedah so “s stisnjenimi zobmi pristali, da se ne povečuje prispevna stopnja za delodajalce”. V praksi to pomeni: večina bremena ostaja na delavcih.

Mariča Lah iz Trgovinske zbornice Slovenije je dodala, da se gospodarstvo zaveda odgovornosti, a da mora drugi steber ostati prostovoljen. “Bili so pritiski po dvigu prispevnih stopenj, rada bi se zahvalila ministrom, ki so razumeli gospodarstvo in nas pripeljali do skupne točke,” je dejala (vir: izjava na novinarski konferenci).

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?
Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Minister Mesec pa je odgovoril na kritike: “Kdor pravi, da to ni reforma, si reformo morda predstavljal tako, da mora protestirati 50 tisoč ljudi ali da mora pasti vlada ali da mora goreti mesto, kot je Pariz.”

V ozadju: kako so nas pripeljali sem?

Zgodovinsko gledano, je to že tretja pokojninska reforma v zadnjih dveh desetletjih. Leta 2012 je vlada Boruta Pahorja želela dvigniti upokojitveno starost – brez uspeha. Leta 2019 je vlada Marjana Šarca naredila prvi korak k spremembi odmernega odstotka. Zdajšnja oblast – pod Robertom Golobom – pa reformo pelje do konca. Za zdaj.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han je jasno povedal: “Upam, da nihče, ne opozicija ne izvenparlamentarne stranke, na hrbtu tega težkega dogovora ne bo poskušal uničiti tega dogovora.”

Kaj zdaj?

Podpis je šele začetek. Sledi javna razprava. Nato zakonodajni postopek. Vsaka sprememba mora čez parlament. In če se spremeni politična klima – vse lahko pade.

Toda reforma, takšna kot je zdaj, prinaša nova pravila. In kot pri vsaki igri – tisti, ki jih poznajo bolje, bodo imeli prednost.

Leta 2040 bo nova pokojninska formula polno zaživela. Do takrat – še veliko možnosti za popravke, kompromise, politične manevre.

Za zdaj pa velja: prvič po dolgih letih imamo konkretno obliko spremembe, ki ni le predvolilni pamflet, ampak dogovor socialnih partnerjev.

In to – hočeš nočeš – šteje.

Pripravil: N. Z.

Vir: Delo, Statistični urad RS (SURS), Vlada RS

1131
260 SEK