Pokojnina in delo po upokojitvi: kaj morate preveriti pred podpisom pogodbe?
Pokojnina in delo po upokojitvi se lahko združujeta, vendar ni vseeno, kakšno obliko dela izberete. Pri nekaterih pogodbah lahko prejemate celotno pokojnino in dodaten zaslužek, pri ponovni zaposlitvi ali odprtju dejavnosti pa se lahko pokojnina zmanjša oziroma preneha izplačevati.
Pokojnina in delo po upokojitvi nista samodejno nezdružljiva. Odločilno je, ali izbrano delo zahteva ponovno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kadar je ponovna vključitev obvezna, upokojenec praviloma ni več upravičen do celotne pokojnine. Kadar delo takšne vključitve ne zahteva, lahko pokojnino praviloma prejema naprej.
Pokojnina in delo po upokojitvi: kdaj obdržite celotno pokojnino?
Celotno pokojnino je praviloma mogoče ohraniti pri delu po podjemni, avtorski, mandatni, najemni ali drugi pogodbi civilnega prava, pri začasnem in občasnem delu upokojencev, osebnem dopolnilnem delu ter kratkotrajnem delu. Pod določenimi pogoji sta mogoča tudi opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in opravljanje posamezne funkcije v gospodarski družbi.
Pomembno je, da pogodba ustreza resnični naravi dela. Podjemna ali avtorska pogodba ni namenjena prikrivanju rednega delovnega razmerja. Kadar se delo opravlja osebno, nepretrgano, po navodilih in pod nadzorom delodajalca, lahko vsebuje elemente zaposlitve, čeprav je pogodba poimenovana drugače.
Začasno in občasno delo upokojencev v letu 2026
Pokojnina in delo po upokojitvi se pogosto združujeta prek pogodbe o začasnem ali občasnem delu. Upokojenec lahko v letu 2026 praviloma opravi največ 85 ur v koledarskem mesecu. Največ trikrat v koledarskem letu lahko opravi do 125 ur v enem mesecu, vendar skupno število ur ne sme preseči 1.020 ur na leto.
Od 1. marca 2026 do 28. februarja 2027 znaša najnižja bruto urna postavka 8,52 evra. Najvišji skupni bruto dohodek iz začasnega in občasnega dela v koledarskem letu 2026 znaša 17.782,56 evra. Prekoračitev dovoljene mesečne omejitve ur ali najvišjega letnega dohodka lahko pomeni globo od 250 do 500 evrov.
Pogodba mora med drugim vsebovati vrsto in obdobje dela, predvideno število ur, urno postavko ter predvideni skupni znesek dohodka. Zaradi te oblike dela se upokojencu ni treba ponovno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dodatni prihodek pa lahko vpliva na dohodnino.
Pokojnina in delo po upokojitvi po podjemni ali avtorski pogodbi
Upokojenec lahko opravlja delo po podjemni, avtorski, mandatni, najemni ali drugi pogodbi civilnega prava, ne da bi se moral samo zaradi tega znova obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovati. Pri teh pogodbah ni splošne omejitve števila opravljenih ur ali višine zaslužka, prihodek pa se davčno obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.
Avtorska pogodba je primerna samo za avtorsko delo, na primer članek, fotografijo, predavanje ali drugo individualno stvaritev. Podjemna pogodba je namenjena izvedbi določenega posla oziroma storitve. Če delo po vsebini ustreza redni zaposlitvi, civilnopravna pogodba ni varna rešitev samo zato, ker želi upokojenec ohraniti celotno pokojnino.
Kaj se zgodi ob ponovni zaposlitvi za polni čas?
Če se upokojenec v Sloveniji ponovno zaposli za polni delovni čas ali začne opravljati dejavnost, zaradi katere je zavarovan za polni čas, se mu celotna pokojnina preneha izplačevati. Prejemnik starostne pokojnine lahko vloži zahtevo za izplačilo 40 odstotkov že priznane starostne pokojnine.
Ta del pokojnine se izplačuje največ tri leta nadaljnjega polnega zavarovanja. Če oseba tudi po treh letih ostane zavarovana za polni čas, se ji nato izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine. Izplačilo 40 odstotkov se začne najprej naslednji dan po vložitvi zahteve, zato pravica ni priznana avtomatično. Prejemnik predčasne pokojnine pravice do izplačila 40 odstotkov starostne pokojnine nima.
Zahtevo je mogoče oddati prek storitve eVloge za vse, prek sistema Moj eZPIZ, osebno na območni enoti ZPIZ ali po pošti.
Delo s krajšim časom in sorazmerni del pokojnine
Pokojnina in delo po upokojitvi sta mogoča tudi pri ponovni zaposlitvi za manj kot polni delovni čas, vendar se takrat praviloma ne izplačuje celotna pokojnina. Za prejemnike starostne ali predčasne pokojnine znaša sorazmerni del:
- dve uri dela dnevno: 75 odstotkov pokojnine,
- tri ure dnevno: 62,5 odstotka,
- štiri ure dnevno: 50 odstotkov,
- pet ur dnevno: 37,5 odstotka,
- šest ur dnevno: 25 odstotkov,
- sedem ur dnevno: 12,5 odstotka.
Ponovni vstop v zavarovanje je za zaposlenega mogoč najmanj za dve uri dnevno oziroma deset ur tedensko. Prejemnik starostne pokojnine, ki se obvezno zavaruje za najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, je lahko prve tri leta upravičen tudi do višjega sorazmernega dela starostne pokojnine.
Pri štirih urah dela dnevno se lahko sorazmerni del v prvih treh letih poveča še za 20 odstotkov zneska dela starostne pokojnine, pri petih urah za 25 odstotkov, pri šestih za 30 odstotkov in pri sedmih za 35 odstotkov. Po treh letih se ta dodatni del zmanjša za polovico. Ker je končni izračun odvisen od vrste pokojnine in obsega zavarovanja, je pred podpisom pogodbe smiselno pridobiti pojasnilo ZPIZ.
Ali lahko upokojenec odpre s. p.?
Odprtje s. p. lahko pomeni ponovno vključitev v obvezno zavarovanje in zato neposredno vpliva na pokojnino. Podobno velja, kadar upokojenec postane hkrati družbenik in poslovodna oseba gospodarske družbe.
Samo status družbenika, samo status prokurista, kombinacija statusa družbenika in prokurista ali samo funkcija poslovodne osebe po pojasnilih ZPIZ praviloma ne vplivajo na pokojnino. Če je oseba hkrati družbenik in poslovodna oseba, pa se mora praviloma obvezno zavarovati. Pokojnina in delo po upokojitvi sta zato pri podjetniških statusih področje, kjer je preverjanje pred registracijo še posebej pomembno.
Kako dodatno delo vpliva na dohodnino?
Ohranitev celotne pokojnine ne pomeni, da je dodatni zaslužek neobdavčen. Dohodki iz podjemne ali avtorske pogodbe, začasnega in občasnega dela ter nekaterih drugih dovoljenih oblik se vključujejo v ustrezno davčno obravnavo.
Upokojenec naj zato primerja bruto in pričakovano neto plačilo ter preveri obračun prispevkov in akontacije dohodnine. Višji dodatni dohodek lahko pri letni odmeri pomeni doplačilo dohodnine, čeprav se je pokojnina med letom izplačevala v celoti.
Ali se lahko pokojnina zaradi ponovnega dela zviša?
Ponovno zavarovanje lahko vpliva tudi na poznejšo višino pokojnine. Po prenehanju ponovnega zavarovanja lahko pridejo v poštev odstotno povečanje zaradi dodatne pokojninske dobe, ponovna odmera z upoštevanjem novih osnov ali nadaljnje izplačevanje usklajenega prvotnega zneska. Za odstotno povečanje pokojnine je treba v ponovnem zavarovanju praviloma dopolniti najmanj šest mesecev pokojninske dobe.
Zahtevo za ponovno odmero je treba vložiti pri ZPIZ. Pravica praviloma pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ šest mesecev za nazaj, vendar ne pred dnevom, ko je ponovno zavarovanje prenehalo.
Praktični primeri
Upokojenka dvakrat mesečno pripravi strokovno besedilo po avtorski pogodbi. Ker zaradi tega ni ponovno vključena v obvezno zavarovanje, praviloma prejema celotno pokojnino. Dodatni dohodek pa se upošteva pri davčni obravnavi.
Upokojenec opravlja začasno delo 60 ur mesečno. Če ima ustrezno pogodbo ter spoštuje mesečno, letno in dohodkovno omejitev, ohrani celotno pokojnino.
Prejemnik starostne pokojnine se ponovno zaposli za osem ur dnevno. Celotna pokojnina se mu preneha izplačevati, po pravočasno vloženi zahtevi pa lahko največ tri leta prejema 40 odstotkov starostne pokojnine in nato 20 odstotkov.
Upokojenka se zaposli za štiri ure dnevno. Praviloma prejema plačo in 50 odstotkov pokojnine. Ob izpolnjenih pogojih za višji sorazmerni del starostne pokojnine je lahko njeno skupno izplačilo v prvih treh letih višje.
Najpogostejše napake lahko upokojenca drago stanejo
Najpogostejše napake so začetek zaposlitve brez obvestila ZPIZ, domneva, da 40 odstotkov starostne pokojnine pripada samodejno, prekoračitev dovoljenih ur ali prihodka pri začasnem delu ter uporaba podjemne pogodbe za delo, ki ima vse značilnosti zaposlitve.
Težave lahko nastanejo tudi pri odprtju dejavnosti ali prevzemu funkcije v podjetju brez predhodnega preverjanja zavarovalnega statusa. Če ZPIZ ugotovi, da je bila pokojnina izplačana neupravičeno, lahko zahteva vračilo prejetih zneskov.
Kaj preveriti, preden sprejmete delo po upokojitvi?
Preden upokojenec podpiše pogodbo ali začne opravljati dodatno delo, naj najprej preveri, ali bo zaradi izbrane oblike dela ponovno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav ta podatek namreč odloča, ali bo še naprej prejemal celotno pokojnino, le njen sorazmerni del ali pa se mu bo izplačevanje začasno ustavilo.
Pomembno je tudi, da se ne odloča samo na podlagi ponujenega bruto zneska. Prihodki iz dela so lahko obdavčeni, zato je dejanski neto zaslužek nižji. Pri višjih skupnih prihodkih lahko ob letni odmeri dohodnine nastane tudi doplačilo. Upokojenec naj zato predhodno preveri, koliko bo dejansko prejel na račun in kakšne obveznosti bo imel ob koncu leta.
Posebna previdnost je potrebna pri pogodbah, ki naj bi bile podjemne ali avtorske, v resnici pa delo poteka vsak dan, po urniku, pod nadzorom delodajalca in na njegovem delovnem mestu. V takem primeru lahko pristojni organi presodijo, da gre za prikrito delovno razmerje.
Smiselno je hraniti vse pogodbe, obračune, dokazila o opravljenih urah in dopise z ZPIZ. Če se spremeni obseg dela, status v podjetju ali način opravljanja dejavnosti, je treba posledice ponovno preveriti. Največ težav običajno nastane takrat, ko upokojenec predvideva, da se pravila niso spremenila ali da delodajalec sam ureja vse obveznosti.
Pred začetkom dela naj se pozanima tudi, kdo obračuna prispevke, kdo vodi evidenco ur in do katerega datuma mora biti plačilo izvedeno. Kratek posvet z ZPIZ ali računovodjo lahko prepreči vračilo pokojnine, davčno doplačilo, druge neprijetne stroške ter morebitne zamudne obresti.
Pokojnina in delo po upokojitvi zahtevata pravočasno preverjanje
Pokojnina in delo po upokojitvi sta lahko dobra kombinacija, saj omogočata dodaten zaslužek in ohranjanje delovne aktivnosti. Najvarnejša pot je, da upokojenec pred začetkom dela preveri, ali izbrana oblika zahteva ponovno vključitev v zavarovanje, kakšen del pokojnine mu bo pripadal in kakšne bodo davčne posledice.
Pri redni zaposlitvi, samozaposlitvi ali spremembi statusa v podjetju je treba pravočasno obvestiti ZPIZ in vložiti ustrezno zahtevo. Pri civilnopravnih pogodbah in začasnem delu pa je treba paziti, da pogodba ustreza dejanskemu delu ter da niso presežene predpisane omejitve.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Gov.si, ZPIZ
