Pokojnina v tujini: Koliko boste zares dobili? – konkretni izračuni in zneski

Pokojnina v tujini lahko pomeni več ločenih nakazil, različne pogoje za upokojitev in daljši postopek pridobivanja odločb. Preverite, kako se upoštevajo leta dela v Sloveniji in drugih državah, koliko lahko znaša slovenski del pokojnine ter zaradi katerega dokumenta se lahko izplačilo nenadoma ustavi.

Vse več Slovencev je del pokojninske dobe dopolnilo doma, nato pa se je zaposlilo v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem, v Švici ali kateri drugi državi. Nekateri so se po upokojitvi preselili v tujino, drugi pa so se po več letih dela zunaj Slovenije vrnili domov. V obeh primerih se pojavi vprašanje, kako bo urejena pokojnina v tujini in kdo bo izplačeval denar. Za posameznika je zato pomembno, da že pred vložitvijo zahtevka preveri, kako se bo njegova pokojnina v tujini izračunala in iz katerih držav bo prejemal nakazila.

Mnogi pričakujejo, da se bodo vsa leta dela in vsi plačani prispevki združili v eno samo pokojnino. V resnici sistem praviloma deluje drugače. Vsaka država odloča o pravici po svojih predpisih in izplačuje del pokojnine, ki pripada obdobju zavarovanja v tej državi. Obdobja dela iz več držav pa se lahko seštejejo, kadar je to potrebno za izpolnitev pogojev za upokojitev.

Kaj pravzaprav pomeni pokojnina v tujini?

Izraz pokojnina v tujini se uporablja za dva različna položaja. V prvem primeru je oseba pokojnino pridobila v Sloveniji, vendar živi v drugi državi in želi, da se ji slovenska pokojnina nakazuje v tujino. V drugem primeru je oseba delala v Sloveniji in eni ali več drugih državah, zato uveljavlja pokojninske pravice pri več pokojninskih institucijah.

Če je nekdo delal v več državah Evropske unije, lahko praviloma pridobi pokojnino iz vsake države, v kateri je bil zavarovan in v kateri izpolni pogoje po tamkajšnji zakonodaji. To ne pomeni, da se prispevki iz tujine prenesejo na slovenski ZPIZ. Vsaka država obdrži svoje evidence in izračuna svoj del pokojnine.

Pomembna je tudi razlika med državami Evropske unije, državami, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o socialni varnosti, ter državami, s katerimi takšnega sporazuma ni. Od tega je lahko odvisno, ali se bodo obdobja zavarovanja seštela in kako bo potekalo uveljavljanje pravic. V praksi lahko pokojnina v tujini pomeni eno nakazilo slovenske pokojnine na tuji račun ali več ločenih pokojnin iz različnih držav.

Ali se slovenska pokojnina lahko izplačuje v tujino?

Selitev v drugo državo sama po sebi ne pomeni, da bo posameznik izgubil že priznano slovensko pokojnino. Slovenska pokojnina se lahko pod določenimi pogoji nakazuje tudi upravičencu, ki ima stalno ali začasno prebivališče v tujini.

Prejemnik mora ZPIZ pravočasno obvestiti o spremembi naslova in posredovati pravilne podatke o bančnem računu. Če se ime imetnika računa, številka računa ali podatki banke ne ujemajo z uradnimi evidencami, je lahko nakazilo zavrnjeno ali vrnjeno.

Starega bančnega računa zato ni priporočljivo zapreti takoj. Najprej je treba ZPIZ sporočiti spremembo in počakati, da je novo nakazilo uspešno izvedeno. Šele nato je varneje zapreti prejšnji račun.

Prav tako je treba pravočasno prijaviti spremembo bivališča. Če ZPIZ razpolaga s starim naslovom, lahko pomembni obrazci in pozivi prispejo na napačno lokacijo. Posledice se lahko pokažejo šele takrat, ko pokojnine ni več na računu. Da bi se pokojnina v tujini izplačevala brez prekinitev, morajo biti podatki o naslovu, imetniku računa in banki vedno pravilni.

Zaradi tega dokumenta se lahko pokojnina ustavi

Ena najpomembnejših obveznosti za nekatere prejemnike slovenske pokojnine v tujini je potrdilo o življenju oziroma potrdilo o živetju. Gre za dokument, s katerim upravičenec dokaže, da je še živ in da je še vedno upravičen do izplačila. Prav potrdilo o življenju je eden najpomembnejših dokumentov, kadar se slovenska pokojnina v tujini izplačuje upravičencu, ki živi zunaj Slovenije.

ZPIZ tak obrazec praviloma pošlje tistim prejemnikom v tujini, za katere podatka o življenju ne more pridobiti prek elektronske izmenjave s tujim pokojninskim zavodom ali drugim pristojnim organom.

Prejemnik mora obrazec izpolniti, ga potrditi pri pristojnem državnem ali upravnem organu v državi bivanja oziroma pri tujem pokojninskem zavodu ter ga vrniti ZPIZ. Če zavod potrjenega dokumenta ne prejme pravočasno, se lahko izplačevanje pokojnine začasno ustavi.

Pokojnina v tujini lahko tako obstane zaradi enega samega manjkajočega obrazca. Posebno previdni morajo biti upokojenci, ki so pred kratkim spremenili naslov, imajo težave s prejemanjem pošte ali dalj časa prebivajo na drugi lokaciji.

Kje vložiti zahtevek za pokojnino iz tujine?

Osebi praviloma ni treba vlagati ločenega zahtevka v vseh državah, kjer je delala. Kdor prebiva v Sloveniji, lahko zahtevek vloži pri ZPIZ. V vlogi mora navesti vse države, v katerih je bil zaposlen ali vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Če oseba živi v tujini, zahtevek običajno vloži pri pristojni pokojninski instituciji v državi prebivališča ali v državi, kjer je bila nazadnje zavarovana. Ta institucija nato začne postopek pridobivanja podatkov iz drugih držav.

Vlagatelj mora navesti čim več podatkov o svojih zaposlitvah. Pomagajo lahko stare pogodbe, plačilne liste, odločbe, delovne knjižice, zavarovalne številke in potrdila nekdanjih delodajalcev. Če dokumentov nima več, naj navede vsaj približna obdobja dela, ime podjetja in kraj zaposlitve.

Postopek je smiselno začeti več mesecev pred načrtovano upokojitvijo. Pri pokojnini v tujini se morajo med seboj uskladiti podatki več institucij, zato lahko pridobivanje odločb traja dlje kot pri osebi, ki je bila ves čas zavarovana samo v Sloveniji.

Ali boste prejemali eno ali več pokojnin?

Oseba, ki je delala v več državah, praviloma ne prejme ene skupne evropske pokojnine. Vsaka država izda svojo odločbo in izplačuje svoj del. To pomeni, da lahko upokojenec v istem mesecu prejme več različnih nakazil. Ker pokojnina v tujini ni ena skupna evropska pokojnina, lahko prejemnik vsak mesec na račun prejme več različnih nakazil.

Nekdo, ki je delal v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji, lahko na primer prejema slovensko pokojnino, avstrijsko pokojnino in nemško pokojnino. Vsak znesek se izračuna po pravilih države, v kateri so bili plačani prispevki.

Tudi začetek izplačevanja ni nujno enak. Oseba lahko pogoje za slovensko pokojnino izpolni prej, pogoje za pokojnino iz druge države pa šele nekaj let pozneje. V vmesnem času bo prejemala samo tiste dele pokojnine, za katere je že izpolnila pogoje.

To je pomembno pri načrtovanju prihodkov. Skupna pokojninska doba 40 let še ne pomeni, da bodo vse države svoje dele pokojnine začele izplačevati na isti dan.

Kako se izračuna slovenski sorazmerni del?

Če posameznik pogoje za upokojitev izpolni šele s seštevanjem zavarovalnih dob iz več držav, se lahko slovenska pokojnina odmeri v sorazmernem delu. Najprej se izračuna teoretična slovenska pokojnina, kot da bi bila celotna upoštevana doba dopolnjena v Sloveniji.

Nato se teoretični znesek prilagodi glede na razmerje med slovensko zavarovalno dobo in skupno dobo iz vseh držav. Slovenija tako plača del, ki ustreza obdobju zavarovanja v Sloveniji, druga država pa svoj del.

Pri slovenskem izračunu se upoštevajo slovenske plače oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki v Sloveniji. Plače, ki jih je posameznik prejemal v Avstriji, Nemčiji ali drugi državi, se ne prenesejo neposredno v slovensko pokojninsko osnovo.

Za ponazoritev bomo uporabili poenostavljene izračune. Dejanski znesek je lahko drugačen zaradi natančnega števila mesecev zavarovanja, dodatnih odmernih odstotkov, otrok, daljšega ostajanja v zavarovanju in drugih okoliščin. Kolikšna bo dejanska pokojnina v tujini, je odvisno od razmerja med slovensko in tujo zavarovalno dobo ter od pokojninske osnove v posamezni državi.

Primer: 24 let v Sloveniji in 16 let v Avstriji

Predpostavimo, da je oseba skupaj dopolnila 40 let zavarovalne dobe. V Sloveniji je delala 24 let, v Avstriji pa 16 let. Njena slovenska pokojninska osnova znaša 1.600 evrov.

Če bi bilo vseh 40 let dopolnjenih v Sloveniji in bi uporabili odmerni odstotek 63,5 odstotka, bi teoretična slovenska pokojnina znašala:

1.600 evrov × 63,5 odstotka = 1.016 evrov.

Ker je bilo v Sloveniji dopolnjenih 24 od skupno 40 let, se teoretični znesek prilagodi tako:

1.016 evrov × 24 ÷ 40 = 609,60 evra.

Po tem poenostavljenem primeru bi oseba iz Slovenije prejemala približno 609,60 evra mesečno. Avstrijski pokojninski zavod bi ločeno izračunal znesek za 16 let dela v Avstriji.

Če bi avstrijski del informativno znašal 520 evrov, bi oseba skupaj prejemala 1.129,60 evra. Na račun bi prišli dve ločeni nakazili: 609,60 evra iz Slovenije in 520 evrov iz Avstrije.

Avstrijski znesek je zgolj ponazoritev, saj ga ni mogoče izračunati iz slovenske pokojninske osnove. Avstrijska institucija upošteva tamkajšnje plače, prispevke in veljavna pravila.

Primer: 35 let v Sloveniji in pet let v Nemčiji

Poglejmo še osebo, ki je 35 let delala v Sloveniji in pet let v Nemčiji. Tudi njena slovenska pokojninska osnova znaša 1.600 evrov.

Teoretična slovenska pokojnina za 40 let bi znašala 1.016 evrov. Ker je bilo v Sloveniji dopolnjenih 35 od skupno 40 let, se slovenski sorazmerni del izračuna tako:

1.016 evrov × 35 ÷ 40 = 889 evrov.

Nemški pokojninski zavod bi ločeno izračunal pokojnino za pet let nemškega zavarovanja. Če bi nemški del informativno znašal 180 evrov, bi skupni mesečni prejemek znašal približno 1.069 evrov.

Primer pokaže, da 40 let skupne dobe ne pomeni, da bo Slovenija izplačala polno pokojnino za vseh 40 let. Slovenija plača del za slovensko obdobje, Nemčija pa del za leta dela v Nemčiji.

Primer: polovica dobe v Sloveniji

Če je oseba 20 let delala v Sloveniji in 20 let v drugi državi, njena slovenska pokojninska osnova pa znaša 1.700 evrov, bi teoretična slovenska pokojnina za 40 let znašala:

1.700 evrov × 63,5 odstotka = 1.079,50 evra.

Ker je bila v Sloveniji dopolnjena polovica skupne zavarovalne dobe, bi slovenski sorazmerni del znašal:

1.079,50 evra × 20 ÷ 40 = 539,75 evra.

Druga država bi svoj del izračunala na podlagi plač in prispevkov, evidentiranih pri njej. Skupni znesek je zato lahko višji ali nižji od teoretične slovenske pokojnine.

Kaj če ste v tujini delali manj kot eno leto?

Tudi kratko obdobje zaposlitve v tujini je treba navesti v zahtevku. Če je bila oseba v določeni državi zavarovana manj kot eno leto, tam praviloma ne pridobi samostojne pokojnine, razen če tamkajšnja zakonodaja določa drugače.

To ne pomeni, da so ti meseci izgubljeni. Pod določenimi pogoji jih lahko pri izračunu upošteva druga država, v kateri je bila oseba zavarovana dlje.

Če je nekdo v Nemčiji delal devet mesecev, mora to zaposlitev vseeno navesti. Pristojne institucije bodo nato presodile, kako se obdobje upošteva pri uveljavljanju pokojninskih pravic.

Kako je obdavčena pokojnina iz tujine?

Kdor živi v Sloveniji in je slovenski davčni rezident, mora biti pozoren tudi na obdavčitev tuje pokojnine. Rezidenti Slovenije morajo praviloma prijaviti tudi dohodke, ki jih prejmejo iz tujine.

To ne pomeni nujno, da bo ista pokojnina dokončno obdavčena dvakrat. Upoštevati je treba mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in državo, ki pokojnino izplačuje, ter morebitni davek, ki je bil že plačan v tujini.

Davčna obravnava je lahko različna glede na državo in vrsto pokojnine. Drugačna pravila lahko veljajo za običajno pokojnino iz obveznega zavarovanja, pokojnino nekdanjega javnega uslužbenca ali zasebni pokojninski prejemek. Pri davčni obravnavi je pomembno tudi, ali se pokojnina v tujini izplačuje slovenskemu davčnemu rezidentu ali osebi, ki ima davčno rezidentstvo v drugi državi.

Pokojnina v tujini: začnite urejati pravočasno

Največ težav povzročijo prepozno vložen zahtevek, manjkajoča dokazila, napačen naslov in prepričanje, da bodo pokojninski zavodi vse podatke našli sami. Pred upokojitvijo je zato treba preveriti slovensko evidenco zavarovanja ter zbrati dokumente o delu v tujini.

Kdor slovensko pokojnino že prejema v tujini, mora skrbeti za pravilne podatke o bivališču in bančnem računu. Prav tako mora pravočasno vrniti potrdilo o življenju, kadar ga ZPIZ zahteva.

Kdor uveljavlja pokojnino po delu v več državah, mora računati na več odločb, več nakazil in morebitne različne datume začetka izplačevanja. Pokojnina v tujini je lahko povsem urejena, vendar le, če se posameznik postopka loti dovolj zgodaj in pristojnim institucijam posreduje natančne podatke.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, europa.eu