Ponoči streslo Slovenijo, zgodilo se je ob 1.30
Največ potresov se zgodi na območjih, kjer potekajo prelomi, kot so Idrijski, Rašiški in Žužemberški prelom. Ti prelomi so mesta, kjer se napetosti v zemeljski skorji sproščajo, kar povzroči tresenje tal.
JELŠANE – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ponoči ob 1.30 zabeležili šibek potresni sunek, magnitude 1,7. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 15 kilometrov vzhodno od Jelšan.
Napetosti v zemeljski skorji
Potresi v Sloveniji so naravni pojav, ki nastane zaradi premikanja tektonskih plošč pod zemeljskim površjem. Slovenija leži na stičišču Alp, Dinaridov, Panonske nižine in Jadranskega morja, kar pomeni, da je območje geološko zelo razgibano in posledično potresno aktivno. Največ potresov se zgodi na območjih, kjer potekajo prelomi, kot so Idrijski, Rašiški in Žužemberški prelom. Ti prelomi so mesta, kjer se napetosti v zemeljski skorji sproščajo, kar povzroči tresenje tal.
Leta 1895 v Ljubljani
Potresi so najpogostejši v zahodnem in osrednjem delu države, predvsem v Posočju, kjer je zgodovina močnih potresov najdaljša in najbolje dokumentirana. Najmočnejši potres v Sloveniji v zadnjih stoletjih je bil leta 1895 v Ljubljani, ki je povzročil veliko škode in človeških žrtev. Potresi se ne pojavljajo sezonsko, a statistično gledano so pogostejši v obdobjih večje tektonske aktivnosti, kar ni vezano na letni čas, temveč na dinamiko gibanja Zemljine skorje. Čeprav jih večina ni močna, so pomemben opomnik, da živimo v potresno dejavnem območju in da je pomembno biti pripravljen na morebitne hujše sunke.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
