Poslanec Lisec razburja, trditve podkrepil s tabelo: Slovenci smo najbolj obdavčeni
V zadnjem mesecu so bile objavljene nove številke o javnem dolgu Republike Slovenije, ki kažejo na gibanja v prvem delu leta 2025. Čeprav so družbena omrežja polna trditev o visoki obdavčitvi in osebnih neto prihodkih, je pomembno ločiti med davčno obremenitvijo posameznika ter stanjem javnih financ države. V nadaljevanju povzemamo najnovejše uradne podatke o zadolženosti Slovenije.
Stanje javnega dolga
SURS (Statistični urad RS) je 15. julija 2025 objavil, da je bruto konsolidirani dolg javnega sektorja konec 1. četrtletja 2025 znašal 47.083 milijonov EUR, kar predstavlja 69,9 % BDP. To je za približno 2,2 milijarde EUR več kot konec leta 2024.
Ministrstvo za finance pa poroča, da je dolg državnega proračuna ob koncu julija 2025 znašal 41.945,8 milijonov EUR. Za primerjavo: ob koncu leta 2024 je dolg znašal 44.895 milijonov EUR (67 % BDP).
Evropske napovedi
Evropska komisija v svojih poletnih napovedih ocenjuje, da se bo razmerje dolga do BDP v Sloveniji znižalo z 67 % v letu 2024 na 65,5 % v letu 2025 ter na 63,8 % v letu 2026. To pomeni postopno zmanjševanje zadolženosti glede na velikost gospodarstva.
Primanjkljaj
Po podatkih Eurostata in slovenskih medijev je javnofinančni primanjkljaj v letu 2024 znašal 0,9 % BDP, kar predstavlja približno 630 milijonov EUR. Slovenija je bila tako pod povprečjem EU in območja evra, kjer so države v povprečju beležile večje primanjkljaje.
Politični odzivi
V javnih razpravah se številni politiki odzivajo na stanje javnih financ in davčno politiko. Poslanec Tomaž Lisec je v objavi na družbenem omrežju zapisal: “Slovenci smo najbolj obdavčeni. Po davkih in prispevkih od 60.000 € mi domov prinesemo 29.000, Švicarji pa 50.000. Toliko o davčni reformi te Vlade. Več državi, manj ljudem…” Ta izjava se nanaša na davčno obremenitev prebivalcev in ne neposredno na javni dolg, vendar ponazarja, kako tesno so v javnosti povezane teme osebnih neto prihodkov in zadolženosti države.
