
Potrč šokiral: Politiki in bogataši plačujejo, da novinarji pišejo po njihovih ukazih
LJUBLJANA – Marko Potrč v novem podcastu brez dlake na jeziku: ‘Za denar pišejo, kar jim naročijo, ali pa sploh ne pišejo’
Je slovensko novinarstvo v resnici neodvisno ali le igra po pravilih tistih, ki držijo denarnice? Marko Potrč je v prvi epizodi svojega podcasta ‘MARKO JE BIL TU’ s sogovornikom spregovoril o ‘prodanih novinarjih’ – tistih, ki pišejo po nareku, če je cena prava.
Plačaj – in nadzoruj medije?
V podcastu je odmevala izjava prof. dr. Marka Milosavljevića s Fakultete za družbene vede, ki je razkril nekaj precej šokantnega. To, da so nekateri politiki in poslovneži že pred dvajsetimi leti mesečno plačevali, da se o njih sploh ne piše. Ja, prav ste prebrali – za molk. In ne samo to. Obstajale so kar tri tarife:
- Plačaj in te pustijo pri miru – mediji ne pišejo o tebi, ne v dobrem ne v slabem.
- Plačaj in te opevajo – če kandidiraš za funkcijo, te postavijo v najboljšo možno luč.
- Plačaj in uničijo konkurenco – napisi, ki blatijo tvoje tekmece, ravno v ključnih trenutkih (recimo pred javnimi razpisi ali volitvami).
Kdo je to plačeval? Po Milosavljevićevih besedah (poroča RTV Slovenija) so bili to vplivni gospodarstveniki in politiki, ki so želeli obvladovati javno mnenje. In to ni bilo poceni – šlo je za milijonske vsote.
Kako verjeti medijem?
Vprašanje, ki se poraja samo po sebi – kaj je danes resnica in kaj naročeno pisanje? Kolikokrat preberemo članek in mislimo, da je rezultat raziskovalnega dela, v resnici pa je le del PR kampanje? Ali pa še huje – diskreditacije?
Poglejmo primer. Leta 2013 je bil v Sloveniji velik politični škandal, povezan s financiranjem medijev (poroča Dnevnik). Odkrito je bilo, da so se določene politične stranke posredno financirale skozi oglaševanje v določenih medijih. Kdo je določal, kaj in kako bo napisano? In, predvsem – za koliko?

‘Prodanih novinarjev’ ne manjka – imena pa ostajajo skrita
Tu pridemo do bistvenega problema. Kdo so ti ‘prodanih novinarji’? Milosavljević ni želel imenovati nikogar, a dejstvo je, da so javnosti znana nekatera imena, povezana z medijskimi manipulacijami. Spomnimo se, kako so pred slovenskimi volitvami nekateri mediji iznenada preplavili pozitivni članki o določenih kandidatih, drugi pa so bili tarča blatenja (poroča Mladina). Naključje?
Ampak to ni zgolj slovenska zgodba. V ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji – povsod najdemo primere medijev, ki so pod vplivom kapitala in politike. Škandal s Cambridge Analytico je bil le vrh ledene gore.
Kaj lahko naredimo?
Kako se kot bralci obranimo manipulacij? Postavljamo vprašanja. Dvomimo. Preverjamo vire. Če v članku ni jasno navedeno, kdo je vir informacije, ali če se v njem pojavljajo pretirano enostranske trditve – bodite skeptični.
Slovensko novinarstvo je pod pritiskom. To ni nič novega. A vprašanje je, ali bodo sami novinarji zmogli preseči lastne interese in javnosti postreči z resnico – ne glede na to, koga ta boli.
Ali bo Potrčev podcast sprožil širšo razpravo? Ali pa bo ostal le še ena zgodba, ki jo bodo mediji ignorirali? To je zdaj vprašanje.
Pripravil: N. Z.
Vir: RTV Slovenija, Dnevnik, Mladina