Pozor: Hrvaške kamere že prepoznajo, če tipkaš med vožnjo – kazni so visoke

10. apr. 2025, ob 09.38
1990
260 SEK

Napredni nadzorni sistemi na Hrvaškem avtomatsko zaznajo uporabo telefona in nepripet pas. Slovenija? Še vedno v fazi preučevanja.

Hitro, točno, strogo. Ampak ne pri nas. Medtem ko Hrvatje že kaznujejo voznike zaradi telefona in nepripetih pasov kar s pomočjo kamer – in to v realnem času! – se pri nas še vedno razpravlja. Preučuje. Analizira. Prestavlja v (ne)bližnjo prihodnost. Pa vendar… zakaj oklevamo?


Hrvaška: Ko tehnologija dobi modro luč in radar

Spomladi 2024 so Hrvati stopili na plin – ampak tokrat v smeri prometne varnosti. Policija je namestila 37 pametnih kamer (premikajo jih med 111 ohišij), s katerimi lovijo prehitre voznike. A to še ni vse.

Če kamera zazna hitrost, avtomatično preveri še: je voznik na telefonu? Nima pripetega pasu? Če je odgovor “ja” – bum, dvojna kazen. In ni milosti.

Kot so za Žurnal24 potrdili na hrvaški policiji, so kamere sicer postavljene zaradi hitrosti, a če ob tem zaznajo še druge prekrške, se vozniku napiše dodatna globa. Čeprav ne vodijo ločene statistike, koliko ljudi so ujeli prav zaradi kamere in telefona ali pasu, so številke vseeno impresivne:

  • 32.924 kršitev zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo.
  • 76.752 kršitev zaradi nepripetega varnostnega pasu.

(Vir: hrvaška policija, leto 2024)

Povedano po domače – vsak dan v letu so ugotovili povprečno 210 kršitev varnostnega pasu. In to ni nobena poletna senzacija – to je vsakdan.

Na Hrvaškem so kazni za uporabo mobilnega telefona med vožnjo in neuporabo varnostnega pasu naslednje:

  • Uporaba mobilnega telefona med vožnjo: globa znaša 1.000 HRK (približno 133 €). 
  • Neuporaba varnostnega pasu: prav tako je predpisana globa v višini 1.000 HRK (približno 133 €). 

Pomembno je omeniti, da ob takojšnjem plačilu kazni na kraju prekrška ali v roku treh dni velja 50-odstotni popust, kar pomeni, da bi v tem primeru plačali 500 HRK (približno 66,50 €). 


Kaj pa Slovenija?

In zdaj preklopimo v domači pas. Ali bolje rečeno – v parkirno mesto. Kajti v Sloveniji se zadeve za zdaj le “preučujejo”. To je edino, kar so za Žurnal24 uspeli odgovoriti z Generalne policijske uprave:

»Ta trenutek lahko zgolj pojasnimo, da zaenkrat samo preučujemo oz. pridobivamo informacije o sistemih, ki jih tuje policije uporabljajo.«

Previdno? Premalo odločnosti? Morda, ampak razlog za zadržanost se skriva drugje – pri Uradu informacijskega pooblaščenca, ki ga vodi Jelena Virant Burnik.

Na vprašanje, kako gledajo na takšno tehnološko nadgradnjo nadzora, so bili precej jasni. Njihov odziv?

»Uvajanje novih pooblastil Policije oziroma novih tehničnih postopkov in sredstev za njihovo izvajanje mora potekati transparentno in z upoštevanjem posegov, ki jih uporaba tovrstnih postopkov oziroma sredstev predstavlja za temeljne človekove pravice.«

(Vir: Žurnal24)

In to ni vse. Kot so poudarili, bi moral vsak predlagatelj sprememb opraviti zakonodajno oceno učinkov na varstvo osebnih podatkov. Ne le, da bi ocenil nujnost in sorazmernost ukrepov – preveriti bi moral tudi, ali obstajajo blažji ukrepi za dosego istega cilja.

Ker gre pri pametnih kamerah za zajem celotne notranjosti vozila, ne samo voznika, postanejo stvari hitro zelo občutljive. In ker je Slovenija (vsaj na papirju) precej stroga pri varovanju zasebnosti, je razumljivo, da takšni sistemi ne pridejo čez noč.


Je zasebnost res pomembnejša od varnosti?

Vprašanje, ki si ga mnogi ne upajo postaviti na glas. A dejstvo je – v prometu še vedno vsak teden umre nekdo. Lani je bilo po podatkih Agencije za varnost prometa v Sloveniji 86 smrtnih žrtev, več kot 500 ljudi pa je utrpelo hude telesne poškodbe.

Ali bi sistem, ki bi avtomatično zaznal, da voznik tipka med vožnjo ali ni pripet, preprečil vsaj del teh tragedij? Morda. Morda tudi ne. Ampak:

Na Hrvaškem je uvedba teh kamer že dala rezultat – in to konkreten.

Fotografija je simbolična

Strokovnjaki: “Tehnologija je orodje – ne rešitev.”

Strokovnjaki s področja prometne varnosti so razdeljeni. Po eni strani poudarjajo, da vsako orodje, ki pomaga uveljavljati prometna pravila, koristi. Po drugi pa opozarjajo – tehnologija brez jasne zakonodaje in nadzora je lahko dvorezen meč.

Prometni inženir iz Ljubljane pravi:

“Ne gre za vprašanje, ali so ti sistemi dobri ali slabi. Gre za vprašanje, ali so uvedeni v skladu z zakonodajo, pod nadzorom in ali res prinašajo učinke, ne pa zgolj več kazni.”


Slovenska realnost: počasno odločanje, hitra vožnja

Žal pa se zdi, da pri nas trenutno ni ne politične volje, ne sistemske infrastrukture za uvajanje takšnih rešitev. Slovenija se je v zadnjih letih sicer modernizirala – imamo več radarjev kot pred desetletjem, aplikacije, ki prikazujejo lokacije kamer, so med najbolj prenesenimi prometnimi orodji, a pametne kamere, ki bi zajele tudi “telefonske” in “pasovne” prekrške?

Ne še.


Kaj čaka Slovenijo?

Če povzamemo: trenutno smo pri nas še v fazi zbiranja informacij. Pametnih kamer, ki bi z nadzorom nad pasovi in telefoni lovile voznike, ne bo kmalu.

Da bi se to zgodilo, bi moral zakonodajalec izvesti javno razpravo, policija bi morala pripraviti podrobno obrazložitev, informacijski pooblaščenec pa bi moral preveriti vse vidike vpliva na zasebnost. V praksi to pomeni: vsaj leto ali dve čakanja, če bi se postopek sploh začel danes.


Slovenija gleda, kako Hrvati vozijo naprej

Pametni nadzor prometa je realnost. Ampak ne pri nas.

Medtem ko na Hrvaškem vsak dan obdelajo stotine prekrškov – in to brez potrebe po človeški prisotnosti – Slovenija debatira o zakonodajnih okvirih. Po eni strani je to razumljivo, saj želimo zaščititi pravice državljanov. Po drugi strani pa se ne moremo izogniti misli: koliko nesreč bi lahko preprečili, če bi znali uporabiti tehnologijo v pravi smeri?

Za zdaj ostajamo pri klasičnem nadzoru. Policistih ob cesti. In upanju, da bomo pripeti in brez telefona tudi, ko nas nihče ne gleda.

Ampak, roko na srce – kdo med vožnjo res ne pogleda na zaslon?


Viri: Žurnal24, AVP

Pripravil: N. Z.

1990
260 SEK