Pozor! Redarji bi vas lahko ustavljali kot policisti – preverite, kaj sledi

Redarji kot lokalna policija? Občine dvigujejo roke – in glas

LJUBLJANA – Notranji minister Boštjan Poklukar je s svojo izjavo o možnosti, da mestni redarji postanejo lokalna policija, dvignil več kot le obrvi. Občine so odgovorile hitro – in precej ostro. Če naj se lokalnim redarstvom da več moči, pravijo, je treba najprej poskrbeti za kadre, izobraževanja in – ja, denar.

Ena izjava, veliko vprašanj

Prejšnji teden. Posvet na Brdu pri Kranju. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar omeni nekaj, kar na prvi pogled zveni logično – zakaj ne bi občinskim redarjem dali več pooblastil, morda jih sčasoma oblikovali v neke vrste lokalno policijo?

In potem: vikend. POP TV to izjavo izpostavi v prispevku. In že v ponedeljek – odgovor Skupnosti občin Slovenije. Hiter, jasen in brez diplomatskih olepšav.

“Dodatne naloge? Samo, če pridejo z orodji, kadri in evri”

V odzivu SOS, objavljenem 24. marca 2025, poudarjajo, da ideja o razvoju redarstev ni sama po sebi sporna. Seveda – varnost, red, urejene lokalne skupnosti. Vse lepo in prav. Ampak…

“Vsak prenos nalog in pristojnosti mora biti jasno komuniciran in podkrepljen s finančnimi sredstvi, ustreznim številom zaposlenih, podelitvijo pristojnosti, ustreznim izobraževanjem in mehanizmi za implementacijo,” so zapisali (vir: STA).

Ali z drugimi besedami – brez strategije in podpore ne gre. In – kdo bi jim zameril?

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?

Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Redarji že danes marsikaj zmorejo. A pogosto samo na papirju.

V teoriji imajo občinski redarji precej širok nabor nalog. Nadzor nad nepravilnim parkiranjem, vožnja po prepovedanih cestah, hrup, grafiti, čistoča… Toda ko gre za prometne kršitve – tam se zadeva hitro zatakne.

“Ne morejo izvajati nadzora nad vožnjo skozi rdečo luč, uporabo varnostnega pasu ali mobilnega telefona med vožnjo, če kršitve zaznajo iz vozila,” opozarjajo iz SOS. Zakaj? Ker nimajo pooblastil za zaustavljanje vozil. Rumena luč na službenem avtomobilu? Ni dovolj.

Kot so zapisali, je država občinskim redarstvom že podelila določena pooblastila – vendar jim ni dala orodij, da bi jih dejansko izvajali. To ni reforma. To je polovičarstvo.

Lokalne enote kot “reševalci” kadrovske krize v policiji?

Tu se zadeva še dodatno zaplete. Slovenska policija je kadrovsko podhranjena. V to nihče več ne dvomi – ne minister, ne sindikati, ne državljani, ki včasih predolgo čakajo na prihod patrulje. In zdaj – ideja, da bi lokalna redarstva zapolnila te luknje?

SOS pravi jasno: “Občinska redarstva ne morejo in ne smejo biti zasilna rešitev za reševanje kadrovske podhranjenosti državne policije.”

In ja – točno to je tisto, kar se zdi, da se tukaj dogaja. Državni vrh (ali pa vsaj del njega) razmišlja, kako rešiti varnostne naloge brez večjih finančnih vložkov. Pa saj razumemo – proračun, varčevanje, kadrovske škarje. Ampak ne more biti vsaka luknja zamašena z lokalnimi sredstvi. Ali z redarji, ki niti vozila ne smejo ustaviti.

Levica: “To je nevarno početje”

Še ena stvar, ki kaže, da je ta ideja več kot le zasebna misel nekega ministra – odziv koalicijskega partnerja.

Vodja poslanske skupine Levice, Matej T. Vatovec, je za POP TV dejal:

“Ves čas poslušam, kako je Slovenija ena izmed najbolj varnih držav, tudi s tega vidika, da policija ustrezno ureja stvari. Če je problem kadrovski primanjkljaj v policijskih vrstah, bo moralo ministrstvo iskati rešitve na tem področju, mislim pa, da podeljevanje policijskih pooblastil redarjem ni dobra rešitev.”

Bum. Če že znotraj vlade prihaja do tako različnih pogledov, potem nekaj gotovo ni usklajeno. In tole ni droben razkorak. To je resna vsebinska razhajanja. Eni bi širili pristojnosti. Drugi pravijo – nevarno početje.

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

Kaj pomeni “lokalna policija” – in zakaj je to več kot semantični trik

V številnih evropskih državah obstajajo lokalne policijske sile. Italija ima “Polizia Municipale”, Španija “Policía Local”, Nemčija pa “Ordnungsamt”. Gre za enote, ki so pristojne za nadzor nad redom v lokalnem okolju – promet, hrup, manjši prekrški.

V Sloveniji imamo občinsko redarstvo. Ni isto. Nimajo istih pooblastil. Nimajo enake zaščite. In – nimajo enakega ugleda ali pričakovanj s strani javnosti.

Če bi želeli preiti na model “lokalne policije”, kot ga ima npr. München ali Milano, bi to zahtevalo:

• novo zakonodajo (in spremembe vsaj treh zakonov),
• dodatna usposabljanja in licenciranja,
• poenotenje opreme,
• sistem nadzora in odgovornosti,
• in predvsem – politični konsenz.

Ampak za zdaj? Nimamo nič od tega. Imamo samo – idejo. In burne odzive.

Zakaj to ni le “lokalna” debata

Na prvi pogled se vse vrti okrog redarjev, modrih uniform in vprašanja, kdo naj pazi, da nekdo ne parkira sredi pločnika. A to je samo površje.

Gre za temeljno vprašanje pristojnosti in odgovornosti med državo in občinami. In tega vprašanja Slovenija še nikoli ni v celoti razrešila. Še več – pogosto se preprosto prelaga odgovornost: lokalne ceste? Naj jih občine sanirajo. Vrtci? Lokalne obveznosti. Red na ulici? Tudi.

Zato je toliko negotovosti. Če bo država vsakič znova svojo nemoč reševala z razširitvijo pristojnosti občin – brez sredstev, načrta, usposobljenih ljudi – se bo sistem počasi zlomil. Ne naenkrat. Ampak po koščkih. In morda točno pri varnosti.

Realnost na terenu: od Maribora do Metlike

V mestih, kot je Maribor, kjer redarstvo deluje znotraj javnega holdinga, imajo že danes vzpostavljene nadzorne centre in lastne patrulje. A redarji se tam soočajo z istimi omejitvami kot drugod – nimajo pristojnosti za zaustavitev vozila ali osebni pregled.

Na drugi strani, v manjših občinah – recimo v Metliki ali v Ilirski Bistrici – imajo morda enega ali dva redarja, ki ne moreta pokriti niti celotnega delovnega tedna. V nekaterih primerih si več občin deli enotno redarstvo. Kako bi torej izgledala “lokalna policija”, če so že današnje strukture tako različne?

In zdaj? Čas za resno razpravo.

Zahteva SOS je v tem trenutku jasna: odprta, strokovna in vključujoča razprava. Ne želijo revolucije, hočejo evolucijo – ob pravih pogojih.

Če bo notranje ministrstvo želelo resno nadaljevati z idejo o lokalni policiji, bo moralo pripraviti strategijo, finančni okvir, pravne podlage in (predvsem) vključiti občine že na začetku.

Ker tukaj ne gre več le za en posvet in eno izjavo. Gre za redefinicijo sistema varnosti. In to si zasluži več kot le en nastop pred kamero.

Ni problem ideja – problem je, kako se je lotimo?

Slovenija je varna država. Ljudje zaupajo policiji. In sistem (čeprav škripa) še vedno deluje. Ampak če v ta sistem začnemo vnašati nepremišljene spremembe – brez sredstev, brez kadrov, brez strukture – tvegamo veliko.

Zato naj velja nekaj enostavnega: ideje so dobrodošle. A če nimajo nog, ne bodo nikoli shodile. In če imajo le eno nogo – bodo padle.

Pripravil: N. Z.

Viri: STA, POP TV (23. in 24. marec 2025), Večer, lastne analize