Pozor, Slovenci! Veste, kaj vas čaka jutri zjutraj, ko se boste zbudili?

V noči iz sobote na nedeljo bomo Slovenci znova premaknili uro na poletni čas. Toda strokovnjaki opozarjajo, da to ni le nedolžna sprememba – posledice so precej resnejše. Pa res že spet? Ja, res. Ampak zakaj nam sploh škodi ta ena ura razlike in kaj pravijo najnovejše raziskave?

Zakaj nas premik ure tako izmuči?

Razlog se skriva v naši notranji uri – cirkadianem ritmu, ki ga upravlja dnevna svetloba. In ko se ura nenadoma premakne, telo preprosto ne dohaja. Posledice? Nič kaj prijetne: motnje spanja, občutek utrujenosti, razdražljivost. Celo tveganje za prometne nesreče se poveča, saj ljudje vozijo utrujeni, pogosto v temi in ob slabši zbranosti, poroča Reuters.

A to še ni vse – sprememba časa vpliva tudi na zdravje srca. Ameriško združenje za srce je denimo zaznalo kar 24 % več srčnih infarktov na ponedeljek po prestavitvi ure na poletni čas, finski znanstveniki pa celo 8 % porast kapi. Da ne govorimo o psihičnih težavah, kjer številne raziskave beležijo povečano število depresivnih epizod v dneh po premiku ure.

Evropska Unija: veliko govorjenja, malo rezultatov

Zgodba o odpravi premikanja ure se vleče že od leta 2018, ko je kar 84 % Evropejcev v anketi podprlo ukinitev. Evropski parlament je predlog potrdil leta 2019, ampak… pri državah članicah EU se je vse skupaj zataknilo. Nihče se namreč ne more zediniti, ali naj velja stalni poletni ali zimski čas.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?

Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Tako bomo kazalce še vsaj do leta 2026 premikali po starem režimu, pravi Evropska komisija. Skupina 67 evroposlancev je sicer oktobra 2024 ponovno zahtevala ukinitev premikanja ure, ker gre po njihovem mnenju za »zastarelo in zdravju škodljivo navado«. »Čas je, da končamo polletno premikanje ure, saj je dokazano, da ima negativne učinke na zdravje, dobro počutje in varnost,« je jasno povedal Seán Kelly, vodja pobude.

Kaj pravi Slovenija?

Pri nas je vlada že leta 2018 podprla ukinitev, ampak nič ne kaže, da bi Slovenija sama naredila prvi korak. Ministrstvo za infrastrukturo vztraja pri evropski odločitvi. Uradno velja zimski čas (GMT+1) kot osnovni, a Slovenci bi, vsaj sodeč po javnih anketah, raje celoletni poletni čas. Če se Bruselj končno odloči, bo torej najbrž treba prilagoditi tudi naš zakon.

Naslednji premik ure je torej neizogiben: 30. marca 2025 ob 2:00 ponoči bomo prestavili ure na 3:00 zjutraj.

Kako se torej pripraviti, da bo čim manj boleče?

Nasvetov je veliko, ampak – ali res delujejo? Znanstveniki trdijo, da nekaj gotovo pomaga:

• Nekaj dni pred spremembo pojdite spat prej. Že 15 minut prej vsako noč lahko naredi razliko.
• Bodite čim več na dnevni svetlobi, saj ta naravno uravnava notranji ritem.
• Omejite kofein in alkohol – ti namreč še dodatno rušita spanec.
• Gibajte se! Telesna aktivnost dokazano izboljša kakovost spanca.
• Zvečer si ustvarite rituale: branje knjige, meditacija ali topla kopel lahko telo pripravijo na boljše spanje.

Čeprav se premikanje ure zdi kot malenkost, je škoda za zdravje povsem merljiva – tako kratkoročno kot dolgoročno.

Zakaj sploh še vztrajamo pri premikanju ure?

Zagovorniki pravijo: daljši svetli večeri koristijo gospodarstvu, zmanjšujejo kriminal in omogočajo več rekreacije na prostem. Toda nove študije razkrivajo, da so energetski prihranki minimalni ali celo nični, saj sodobna družba ne deluje več po urnikih iz 70-ih let prejšnjega stoletja.

Po drugi strani medicinska stroka opozarja, da koristi premikanja ure preprosto ne odtehtajo slabosti, predvsem tistih zdravstvenih. Britansko združenje za spanje tako predlaga stalni standardni (zimski) čas, ker ta bolje ustreza človekovemu naravnemu ritmu. »Več jutranje svetlobe bi nedvomno koristilo zdravju,« pravi profesor Malcolm von Schantz.

A niti glede tega ni popolnega soglasja. Italijanski znanstveniki so leta 2022 celo predlagali uvedbo stalnega poletnega časa, ker bi s tem država letno prihranila 500 milijonov evrov pri energiji in zmanjšala izpuste CO₂.

Torej – bomo to res počeli še dolgo?

Vsaj do leta 2026 zagotovo. A politični in znanstveni pritiski za ukinitev rastejo vsako leto. Predvsem javno mnenje se vse glasneje zavzema za ukinitev premikanja ure. Vsaka sprememba časa znova odpre razpravo: bo tokrat zadnjič?

Morda bo Evropska unija naposled morala sprejeti odločitev – ker, bodimo iskreni, zdravje in počutje milijonov ljudi preprosto ni majhna stvar.

Vir: Reuters, Evropska komisija, STA, British Sleep Society, Ameriško združenje za srce (AHA), Ministrstvo za infrastrukturo RS, Evropski parlament

Pripravil: N. Z.