Pozor, Slovenija! Virus se širi hitreje, kot smo mislili

Ptičja gripa. Sliši se že znano, mar ne? Ampak tokrat je zgodba nekoliko drugačna – in veliko bolj resna. Virus H5N1, ki se je do zdaj držal predvsem ptic, je spremenil igro. V Veliki Britaniji so ga prvič potrdili pri ovci. V ZDA pa je okužba že terjala življenje. Ali to pomeni, da smo tik pred novo pandemijo? Morda ne – a pozornost je nujna.

Kaj se dogaja: primer v Veliki Britaniji in smrtna žrtev v ZDA

Začnimo z Veliko Britanijo. Marca 2025 je bila v Yorkshiru potrjena okužba ovce z virusom H5N1. Prvič. Doslej je ta virus sicer prehajal med pticami – divjimi in udomačenimi. Zdaj pa se zdi, da ni več tako izbirčen. Britanske oblasti so sporočile, da so okuženo žival takoj usmrtili in začeli z obsežnimi testi. “Zaražena ovca je humano uničena, da bi omogočili opsežno testiranje,” je zapisalo tamkajšnje ministrstvo za okolje, prehrano in podeželje, poroča Daily Mail.

Ampak še huje – čez lužo, v Louisiani, je ptičja gripa vzela življenje. Januarja 2025 je umrl 65-letni moški, ki je imel osnovne zdravstvene težave. Bil je v stiku z divjimi pticami in svojo perutnino. Ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) je potrdil okužbo in poudaril, da je tveganje za splošno populacijo trenutno nizko. A ob tem opozoril: “Ljudje, ki delajo s pticami, perutnino ali kravami, ali so jim povremeno izpostavljeni, so izpostavljeni večjemu tveganju,” je zapisano v opozorilu državnega zdravstvenega oddelka Louisiane.

Virus, ki ne pozna meja (in vrst)

Virus H5N1 ni nekaj novega. Prvič so ga zaznali leta 1996 na Kitajskem, in odtlej je povzročil vrsto izbruhov po vsem svetu. Večinoma med pticami – včasih tudi pri ljudeh. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bilo od leta 2003 potrjenih več kot 860 primerov okužb pri ljudeh, s smrtnostjo več kot 50 odstotkov. Ne gre za številke, ki bi jih jemali zlahka.

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

Zadnja leta pa se kaže nekaj novega. Virus ne ostaja več le med perutnino. Leta 2022 so v Španiji potrdili izbruh na farmi minkov – tam je prišlo do prenosa virusa med sesalci. Kot poroča n1info.si, so raziskovalci v tem primeru zaskrbljeno opozorili, da gre za potencialni preskok med vrstami, kar bi lahko postalo resna grožnja za ljudi.

Zakaj je mutacija virusa tako nevarna?

Stvar je taka: virus H5N1 mutira. In to hitro. Kot je razkrilo The Sun, je pri nedavnih sevih zaznati mutacije, ki omogočajo boljše vezanje virusa na človeške celice v zgornjih dihalih. Kaj to pomeni? Da bi lahko, če mutacije napredujejo, virus postal nalezljivejši med ljudmi. Tega še ni – a znaki niso vzpodbudni.

Dodaten primer: že leta 2024 so znanstveniki zaznali sledi virusa v odpadnih vodah v urbanih okoljih. To pomeni – virus je prisoten bližje ljudem, kot si morda mislimo. In če pride do kombinacije napačnega časa, napačnega mesta in napačnega gostitelja … scenarij pandemije ni več le fikcija.

Kako se odzivajo oblasti po svetu

Občutki so mešani. Združeno kraljestvo je že naročilo več kot 5 milijonov odmerkov cepiva proti ptičji gripi, poroča The Sun. V ZDA so zdravstvene oblasti okrepile protokole zaščite za ljudi, ki delajo s perutnino – poudarjajo uporabo zaščitnih oblek, mask in razkužil. In predvsem: redno testiranje.

Ptičja gripa ima lahko tudi gospodarske posledice. Na Češkem je že decembra 2024 prišlo do množičnega pokola rac in kokoši. Ocenjena škoda? Več milijonov evrov. In to še preden govorimo o vplivu na prehranske verige – kdo se še spomni pomanjkanja jajc v začetku 2023?

Slovenija: kaj pomeni vse to za nas?

In ja – kaj pa pri nas? Slovenija sicer trenutno nima potrjenih primerov H5N1 pri ljudeh ali živini. A to še ne pomeni, da smo varni. Smo na selitveni poti mnogih vrst ptic. Divje ptice, ki z juga Evrope in Afrike prihajajo čez naše kraje, so lahko prenašalke virusa – tudi če same ne kažejo znakov bolezni.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?

Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) že vrsto let izvaja monitoring pri perutnini in prostoživečih pticah. Med izbruhom leta 2021 so na območju Ptuja in Murske Sobote morali poklati več sto rac in puranov. Bi lahko to ponovili? Če se virus razširi – vsekakor.

Lokalni kmetovalci, zlasti v Pomurju in na Gorenjskem, so po izbruhu v začetku marca 2025 že prejeli priporočila o omejitvi gibanja perutnine na prostem in razkuževanju opreme. Za zdaj gre le za previdnostne ukrepe – a previdnost nikoli ni odveč.

Kam gremo od tu?

Vprašanje, ki visi v zraku: ali gre za začetek nečesa večjega? Mogoče. Mogoče pa gre le za osamljen primer. Ampak zgodovina nas uči – bolje je ukrepati prezgodaj kot prepozno.

“To je prelomnica za našo skupnost,” je ob zadnjem lokalnem izbruhu ptičje gripe dejal župan Slovenskih Konjic leta 2021. Morda takrat ni imel prav – a mogoče ga bomo zdaj slišali z drugačnimi ušesi.

Če kaj, nas zadnja leta učijo, da je svet povezan – ne le z letalskimi povezavami, ampak tudi z boleznimi. In virusi ne poznajo meja. Tudi tistih med vrstami ne.

Zato ostaja najpomembnejše vprašanje: ali znamo – in želimo – poslušati opozorila narave?

To še ni pandemija. Ampak zagotovo ni več le ptičji problem.

Pripravil: N. Z.

Vir: Reuters, Daily Mail, The Sun, Wired, WHO, CDC, N1info.si, gov.si, Freepik, Pexels