Pravkar nas je streslo! Tu je bilo žarišče

“Zatreslo, pa čeprav le malo”: Potres pri Rogaški Slatini – spet opomnik, da tla pod nami niso čisto mirna

ROGAŠKA SLATINA – 9. april 2025 – Ni se podrlo nič. Ni treslo dolgo. Ampak ja – tla so se premaknila. Danes zjutraj, točno ob 10.13, je Agencija RS za okolje (ARSO) zabeležila šibek potres z magnitudo 1,3, z nadžariščem približno 6 kilometrov severno od Rogaške Slatine.

Tisti, ki so bili blizu, so ga čutili. Kratek sunek, kot bi nekdo stresel okno. Nič hudega – a dovolj, da te spomni, kako živa je zemlja pod nogami.

»Mislila sem, da gre tovornjak mimo hiše«

V Zgornjem Gaberniku, nekje med gozdom in griči, so ljudje ob uri potresa pravkar pili dopoldansko kavo. Ena od domačink je za Kozjansko.info povedala: »Mislila sem, da gre tovornjak mimo hiše. Samo enkrat je zadrhtelo.« Takšnih občutkov ni bilo veliko, a seizmologi pravijo – to je čisto običajno za ta del države.

Potresna energija se je sprostila na globini okoli 10 kilometrov, kar je, za slovenske razmere, kar pogosta globina. Po podatkih ARSO ni bilo zaznanih poškodb, niti niso prejeli poročil o škodi. »Dogodek ne presega mej zaznavnosti za večino prebivalstva,« so zapisali v dopoldanskem sporočilu.

Mesto z mineralno vodo – in zgodovino potresov

Rogaška Slatina ni samo znano zdraviliško središče. Je tudi območje, ki leži v pasu zmerne seizmične aktivnosti. In to ni nič novega. Potresi tu niso redki – niti ne posebno močni.

Recimo: 21. junija 2024 – ravno v času, ko so se otroci veselili počitnic – je streslo z magnitudo 2,1. Tudi takrat brez škode, a s podobnim opomnikom. Ali pa 16. septembra 2024, ko je bil epicenter bliže Hrastniku (magnituda 2,7), a ga je čutiti bilo vse tja do Šmarja pri Jelšah in Podčetrtka – poroča Kozjansko.info.

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?

Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

To ni naključje. Slovensko ozemlje leži na stičišču Evrazijske in Jadranske tektonske plošče. Medtem ko se med seboj »podriva« pol Evrope, se vmes v teh gubah kopiči napetost. In seveda – občasno se sprosti.

Kaj sploh pomeni magnituda 1,3?

Naj pojasnimo – magnituda je merilo sproščene energije, ki se izmeri z napravami. Intenziteta pa opisuje, kako močno smo ta potres čutili (in ali je kaj poškodoval).

Potres z magnitudo 1,3? Zelo šibek. Na meji zaznavnosti. Običajno ga začutijo le najbolj pozorni – ali pa sploh ne. Tisti, ki živijo v lesenih hišah ali starih stavbah, včasih opazijo, da se rahlo zamajejo okna ali da zazveni steklo v kredenci. To je vse.

In ker se v Sloveniji uporablja EMS-98 (Evropska makroseizmična lestvica), vemo, da ta potres ne dosega niti IV. stopnje, kjer bi se začela lomiti kakšna skodelica. Skratka – brez panike.

Kaj pa bi bilo, če bi bil močnejši?

Čeprav je današnji dogodek neškodljiv, postavlja staro vprašanje: smo pripravljeni na močnejši potres?

Naj spomnimo – Ljubljana 1895. Magnituda 6,1. Ruševine, poškodovane cerkve, tresoče ulice. In to v času, ko je bila prestolnica še v zibelki sodobne urbane rasti. Danes? Bi bil učinek še hujši?

Po podatkih ARSO so najbolj ogrožena območja še vedno osrednja Slovenija (Ljubljana, Litija, Domžale), severozahodni del (Tolmin, Idrija) ter jugovzhodna Slovenija – vključno z območji ob meji s Hrvaško. Tja spada tudi Rogaška Slatina.

Zato pri vsaki tresljaji – tudi takšni, kot je današnji – ne gre le za dogodek. Gre za pripoved narave, ki nam vsake toliko reče: Ne pozabi name.

ARSO svetuje: Kako ravnati, ko se trese?

Agencija RS za okolje ima jasne smernice – za vsak primer:

• Ostani miren. Najprej to. Panika je najhujša.
• Ne beži iz stavbe, če ni nujno – zlasti ne po stopnicah.
• Skrij se pod mizo ali ob notranjo steno, stran od oken.
• Po tresenju: izklopi plin, elektriko, preveri okolico. Pokliči pomoč, če vidiš kaj nevarnega.

Tihi opomnik, ki ne potrebuje sirene

Res je – današnji potres ni bil velik. Ampak je bil. In bil je točno tam, kjer se človek hitro sprosti – v zeleni, termalni, mirni Rogaški Slatini.

A tudi v termalnih krajih se tla včasih premaknejo.

Lokalni prebivalec, ki ni želel biti imenovan, je komentiral: »Tega smo vajeni. Tukaj sem že od otroštva, vsako leto kaj malo zatrese. Ampak čeprav je majhno – vedno malo začutim nelagodje.«

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

To nelagodje ni odveč. Pravzaprav nas ohranja budne. Ne v paniki – ampak v realnosti.

Kaj lahko naredimo kot skupnost?

Vprašanje za vse – ne samo za Rogaško Slatino, ampak za državo kot celoto – je preprosto: imamo jasen načrt, če se zgodi kaj večjega?

Po poročilu Uprave RS za zaščito in reševanje iz leta 2023 ima Slovenija pripravljen nacionalni načrt za potrese, vključno z evakuacijo, podporo občinam in sodelovanjem s civilno zaščito. A izvedba v praksi – to je vedno drugo vprašanje.

Poznavalec je dejal: »Slovenija ima razmeroma dobro osnovno strukturo potresne opazovalnice, vendar bi potrebovali več investicij v monitoring in obveščanje prebivalstva.«

Ne prezri drobnih tresljajev.

Potresi, ki jih komajda zaznamo, so morda tisti najnevarnejši – ker nas uspavajo. Ker jih začnemo dojemati kot nekaj banalnega.

A vsak tresljaj je zgodba. Sporočilo. Priložnost, da se spomnimo – da pod nogami ni vedno trdna tla, ampak planet, ki diha. In včasih, pa čeprav za sekundo ali dve, tudi – zadrhti.

Viri:

• Agencija RS za okolje (ARSO)
• Kozjansko.info (21. junij 2024, 16. september 2024)
• Uprava RS za zaščito in reševanje (nacionalni načrt 2023)
• Evropska makroseizmična lestvica EMS-98

Pripravil: N. Z.