Pravkar v državnem zboru odločajo o novem referendumu, podporo napovedujejo tudi v koaliciji in Resni.ci
Poslanci na izredni seji odločajo o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Podporo razpisu napovedujejo tako zagovorniki kot nasprotniki zakona, vsebinska stališča pa ostajajo močno razdeljena.
LJUBLJANA – Poslanke in poslanci so zaradi izredne seje za nekaj ur prekinili parlamentarne počitnice. Obravnavajo predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja 2026. Če bo odlok potrjen, bodo referendumska opravila začela teči 1. septembra, glasovanje pa bo v nedeljo, 11. oktobra 2026. Predlog odloka je pred tem s 15 glasovi za in brez glasu proti potrdil odbor državnega zbora za pravosodje.
Zbrali več kot 44.600 podpisov
Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. S pomočjo dela civilne družbe, nevladnih organizacij in opozicijskih strank so zbrali 44.619 podpisov volivcev ter jih vložili v državni zbor. Za vložitev zahteve za zakonodajni referendum je bilo potrebnih najmanj 40.000 podpisov. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?« Glas ZA bi pomenil podporo uveljavitvi novele, glas PROTI pa njeno zavrnitev. Da bi bil zakon zavrnjen, bi morala proti glasovati večina sodelujočih, hkrati pa najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi parlamentarne preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki bi postali predmet preiskave, po novi ureditvi te možnosti ne bi več imeli. Presojo skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom bi lahko v določenem roku zahtevala le Sodni svet ali generalni državni tožilec. Preiskovanec bi lahko zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu po vročitvi končnega poročila parlamentarne preiskovalne komisije.
Preiskav ne bo več mogoče blokirati
Zagovorniki novele odgovarjajo, da sedanja ureditev omogoča zavlačevanje in celo blokiranje parlamentarnih preiskav. Po njihovem mnenju zakon preiskovalnim komisijam ne daje novih pooblastil, temveč omogoča učinkovitejše ugotavljanje politične in institucionalne odgovornosti. Novela določa tudi roke za sodno varstvo ter preprečuje, da bi državni zbor ponovno odredil parlamentarno preiskavo o isti zadevi, če je bilo o njej že sprejeto končno poročilo. Zagovorniki ob tem poudarjajo, da parlamentarne preiskave pogosto ostanejo brez končnega epiloga. Novela je bila maja sprejeta z 48 glasovi za, 32 proti in dvema vzdržanima glasovoma.
Razpis bodo podprli, o zakonu pa se ne strinjajo
Podporo razpisu referenduma so napovedale skoraj vse poslanske skupine, vendar iz različnih razlogov. Zagovorniki zakona poudarjajo, da spoštujejo zbrane podpise volivcev in se veselijo referendumske kampanje, v kateri bodo lahko predstavili svoje argumente. Nasprotniki novele pa opozarjajo, da bi lahko parlamentarne komisije brez zadostnega predhodnega sodnega nadzora pridobivale občutljive osebne podatke, tudi podatke bank, telekomunikacijskih operaterjev, policije in finančne uprave.
Bojijo se, da bi parlamentarne preiskave postale orodje političnega pritiska na posameznike, podjetja, sindikate in druge organizacije. Zagovorniki takšne očitke zavračajo in trdijo, da sodno varstvo ostaja zagotovljeno, le urejeno bo tako, da ne bo omogočalo nesorazmernega zavlačevanja postopkov.
Končno odločitev bodo sprejeli volivci
Če bo državni zbor odlok pričakovano potrdil, se bo politični spor jeseni preselil na volišča. Volivci bodo odločali, ali naj novela, ki spreminja pravila parlamentarnih preiskav in sodnega varstva preiskovancev, začne veljati.
Vir: RTV Slovenija, STA, Državni zbor, DVK, Freepik
Napisal: K. J.
