Praznik države ali politični cirkus? Pred proslavo se vse bolj zapleta – po dveh govorcih eksplodiral še spor zaradi simbolov (VIDEO)
Pred 35. obletnico slovenske državnosti je znova završalo. Tokrat zaradi praporov, simbolov na drogovih in vprašanja, kdo je na osrednji državni proslavi zares dobrodošel.
Najprej dva govorca, nato spor zaradi praporov
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti bo v sredo zvečer na Trgu republike v Ljubljani, a tudi letos v ospredju niso le praznična sporočila. Najprej je razburila odločitev, da bosta nagovorila tako predsednica republike Nataša Pirc Musar kot predsednik vlade Janez Janša, nato pa se je odprl še spor glede veteranskih praporov. Državni protokol je sodelujočim sprva sporočil, da morajo imeti prapori oziroma zastave na vrhu droga državni grb. Izjema naj bi veljala za bojne zastave Slovenske vojske in prapor policije. To je takoj sprožilo odziv Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, saj njihov prapor na vrhu droga nosi zvezdo.
TIGR in ZZB NOB sprva napovedala odsotnost
Iz ZZB NOB in Društva TIGR Primorske so sprva sporočili, da se proslave ne bodo udeležili. Predsednik Društva TIGR Primorske Gorazd Humar je opozoril, da je bila proslava po njihovi oceni pripravljena brez dovolj premisleka, predsednik ZZB NOB Marijan Križman pa je poudaril, da državna proslava ne bi smela izključevati posameznih delov slovenske zgodovine. Predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave Jelko Kacin je odgovoril, da so bili povabljeni vsi in da so praporščaki na proslavi zelo zaželeni. Po njegovih besedah je bilo povabljenih več kot 30 veteranskih združenj.
Po ostrih odzivih prišel preobrat
Spor se je nato vendarle nekoliko umiril. Križman je po pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Ukoma Sebastjanom Jeretičem povedal, da so prejeli zapis, po katerem so vabljeni z obstoječimi prapori. Tudi Humar je kasneje dejal, da Društvo TIGR Primorske nikoli ni dokončno reklo, da ne pridejo, temveč pričakujejo ustrezno vabilo. V spor so se vključili tudi predsednica republike in nekdanji premier Robert Golob, ki je odločitev označil za zgodovinski vandalizem.
Praznik države znova postaja politični poligon
A ob vseh očitkih o domnevnem izključevanju velja spomniti še na poteze Golobove vlade. Ta je ukinila Muzej slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila tretja vlada Janeza Janše, ter dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Težko je zato govoriti, da so ideološke odločitve doma samo na eni strani. Državna proslava bi morala povezovati, a se prepogosto spremeni v prizorišče starih delitev. Tokrat je očitno prišlo do popravka, vendar ostaja grenak priokus: tudi ob 35-letnici države se še vedno prepiramo o tem, čigava zgodovina sme stati na Trgu republike.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X, Facebook
