Prispevki za dopolnilno dejavnost so se spremenili: preverite novi znesek
Če ste redno zaposleni in ob službi opravljate še svojo dejavnost, vas verjetno najprej zanima, koliko boste morali vsak mesec odšteti državi. Prispevki za dopolnilno dejavnost so se v letu 2026 spremenili, pri tako imenovanem popoldanskem s. p. pa od aprila skupni mesečni znesek znaša 113,01 evra. Preverili smo, kaj vse je vključeno v ta znesek, koliko prispevki nanesejo v enem letu in kaj morate plačati tudi takrat, ko nimate prihodkov.
Kaj pomenijo prispevki za dopolnilno dejavnost?
Izraz prispevki za dopolnilno dejavnost ljudje pogosto uporabljajo za prispevke, ki jih plačuje posameznik z odprtim s. p., če je že socialno zavarovan na drugi podlagi, najpogosteje zaradi redne zaposlitve.
Uradno se takšna oblika opravljanja dejavnosti imenuje opravljanje dejavnosti kot postranski poklic, med ljudmi pa se je uveljavil izraz popoldanski s. p. FURS pojasnjuje, da gre za osebo, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost, vendar v obvezna socialna zavarovanja ni vključena na podlagi te dejavnosti, ampak na drugi podlagi, praviloma zaradi delovnega razmerja.
To je bistvena razlika v primerjavi z rednim s. p. Pri rednem s. p. je samozaposlitev glavna podlaga za vključitev v socialna zavarovanja, zato so mesečni prispevki bistveno višji. Pri popoldanskem s. p. pa je osnovno zavarovanje že urejeno prek drugega statusa.
Koliko znašajo prispevki za dopolnilno dejavnost v 2026?
Za večino ljudi, ki iščejo podatek o tem, koliko znašajo prispevki za dopolnilno dejavnost 2026, je trenutno najpomembnejša številka 113,01 evra mesečno.
Ta znesek velja od aprila do decembra 2026.
Sestavljen je iz 52,05 evra prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 54,53 evra prispevkov za zdravstveno zavarovanje in 6,43 evra prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Skupaj to pomeni 113,01 evra mesečno.
V prvih treh mesecih leta je bil skupni znesek nekoliko nižji. Od januarja do marca 2026 je PIZ znašal 49,15 evra, zdravstveni prispevki 54,53 evra, prispevek za dolgotrajno oskrbo pa 6,43 evra.
Skupni mesečni znesek je bil zato 110,11 evra.
Zakaj so se prispevki aprila zvišali?
Razlog za spremembo je višji pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Od 1. aprila 2026 je ta prispevek namesto 49,15 evra začel znašati 52,05 evra.
Mesečna razlika znaša 2,90 evra. Na prvi pogled to ni veliko, vendar se pri celoletnem poslovanju tudi majhna povišanja seštevajo.
Prav zato je priporočljivo, da podjetnik ne uporablja več let starega zneska, ampak vedno preveri aktualne prispevke za dopolnilno dejavnost.
Koliko vas popoldanski s. p. stane v celem letu?
Če ste imeli popoldanski s. p. odprt vseh dvanajst mesecev leta 2026, je mogoče skupni letni strošek prispevkov precej natančno izračunati.
Za januar, februar in marec je bilo treba plačati po 110,11 evra. To skupaj pomeni 330,33 evra.
Od aprila do decembra velja mesečni znesek 113,01 evra. Za devet mesecev to pomeni še 1.017,09 evra.
Če imate dejavnost odprto vse leto 2026, tako skupni prispevki znašajo približno 1.347,42 evra na leto.
Toda pozor: to še zdaleč ni nujno celoten strošek popoldanskega s. p.
Prispevkom je treba prišteti morebitni davek od dohodka iz dejavnosti, stroške računovodstva, poslovnega računa, programske opreme in druge izdatke, povezane z opravljanjem vaše dejavnosti.
Znesek 113,01 evra torej predstavlja prispevke, ne pa celotnega mesečnega stroška poslovanja.
Ali morate prispevke plačati tudi, če niste nič zaslužili?
Da. To je eno najpomembnejših pravil, ki ga mora poznati vsak, ki razmišlja o odprtju popoldanskega s. p.
Pavšalni prispevki za dopolnilno dejavnost niso preprosto odstotek vašega mesečnega zaslužka.
Če imate dejavnost odprto in obstaja podlaga za plačevanje teh prispevkov, jih morate praviloma plačati tudi v mesecu, ko niste izdali nobenega računa oziroma iz dejavnosti niste ustvarili prihodkov.
To je pomembno predvsem pri dejavnostih, kjer so prihodki sezonski ali zelo neenakomerni.
Predstavljajte si, da nekdo v določenem mesecu iz dejavnosti ustvari samo 80 evrov prihodkov. Samo pavšalni prispevki v višini 113,01 evra bi bili v tem primeru višji od ustvarjenega prihodka.
To še ne pomeni, da dejavnost dolgoročno ni smiselna, jasno pa pokaže, zakaj je pred odprtjem s. p. dobro narediti vsaj osnovni izračun pričakovanih prihodkov in fiksnih stroškov.
Do kdaj morate plačati prispevke?
Prispevki se plačujejo za pretekli mesec.
FURS praviloma pripravi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost oziroma POPSV in ga zavezancu prek sistema eDavki odloži najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.
Prispevke je treba nato plačati najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.
Če predizpolnjenega obračuna v eDavkih ni ali podatki niso pravilni oziroma popolni, mora zavezanec sam oddati ustrezen obračun najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
Če torej plačujete prispevke za avgust, jih praviloma poravnate septembra.
Zato je priporočljivo redno preverjanje eDavkov, tudi če ste vajeni, da FURS obračun pripravi sam.
Kaj če imate s. p. odprt samo del meseca?
Pomembno posebno pravilo velja pri pavšalnem prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Če dejavnost v posameznem mesecu opravljate 15 dni ali manj, plačate polovico predpisanega pavšalnega prispevka za PIZ.
Pri znesku 52,05 evra to pomeni, da je lahko PIZ za takšen mesec prepolovljen.
Toda previdno: to ne pomeni, da se avtomatično prepolovijo vsi prispevki. Določeni zdravstveni prispevki se plačujejo ne glede na dejansko število dni opravljanja dejavnosti v mesecu.
To je posebej pomembno pri odpiranju ali zapiranju s. p. sredi meseca.
Ali vam zaradi teh prispevkov teče dodatna pokojninska doba?
Ne.
Če imate popoldanski s. p., ste praviloma že vključeni v pokojninsko in druga socialna zavarovanja iz naslova svoje redne zaposlitve.
Na podlagi pavšalnih prispevkov za opravljanje dejavnosti kot postranskega poklica podjetniku dodatna pokojninska doba ne teče.
To pomeni, da ne morete na primer eno leto hkrati delati v redni službi in imeti popoldanskega s. p. ter pričakovati, da bi zaradi tega pridobili dve leti pokojninske dobe.
Kaj se zgodi, če izgubite redno zaposlitev?
Pri tem je potrebna posebna previdnost.
Popoldanski s. p. temelji na dejstvu, da je posameznik že ustrezno socialno zavarovan na drugi podlagi. Najpogostejši primer je zaposlitev za polni delovni čas.
Če redna zaposlitev preneha in oseba nima druge ustrezne zavarovalne podlage, ne more preprosto še naprej plačevati enakih pavšalnih prispevkov.
Takrat lahko nastane obveznost vključitve v socialna zavarovanja kot samozaposlena oseba, posledično pa so prispevki bistveno višji.
Zato je treba ob izgubi službe oziroma spremembi zavarovalne podlage čim prej urediti tudi status s. p.
Popoldanski s. p. ni isto kot osebno dopolnilno delo
Izraz dopolnilna dejavnost povzroča precej zmede tudi zato, ker obstaja osebno dopolnilno delo.
To ni isto kot popoldanski s. p.
Pri osebnem dopolnilnem delu je pomemben sistem vrednotnic. Od 1. aprila 2026 ena vrednotnica znaša 14,54 evra.
Od tega je 11,31 evra namenjenega pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju, 3,23 evra pa zdravstvenemu zavarovanju.
Osebno dopolnilno delo je mogoče opravljati samo za določene vrste del, ki jih dovoljuje zakon, zato ni splošna alternativa odprtju popoldanskega s. p.
Za nekatera občasna dela pa je lahko primernejša možnost.
Kaj pa dopolnilna dejavnost na kmetiji?
Tretji izraz, ki ga ne smemo zamenjevati s popoldanskim s. p., je dopolnilna dejavnost na kmetiji.
Tudi zanjo veljajo posebna pravila. FURS posebej ureja obračunavanje in plačevanje prispevkov za osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji in iz tega naslova niso obvezno zavarovane.
Zato morate pri iskanju podatka prispevki za dopolnilno dejavnost vedno najprej ugotoviti, za kakšno pravno obliko pravzaprav gre.
Če ste redno zaposleni in poleg službe izdajate račune prek svojega s. p., gre praviloma za opravljanje dejavnosti kot postranski poklic oziroma tako imenovani popoldanski s. p.
Najpogostejša vprašanja
Ali lahko popoldanski s. p. odpre vsak zaposleni?
Ključno je, da je oseba ustrezno vključena v obvezna socialna zavarovanja na drugi podlagi. Najpogostejši primer je zaposlitev za polni delovni čas. Pri posebnih statusih, krajšem delovnem času ali kombinaciji različnih zavarovalnih podlag je treba položaj preveriti individualno.
Ali je 113,01 evra celoten mesečni strošek?
Ne. To so pavšalni socialni prispevki, ki veljajo od aprila 2026. Poleg tega lahko podjetnik plačuje še davek od dejavnosti in ima stroške računovodstva, banke ter druge poslovne stroške.
Ali se lahko prispevki ponovno zvišajo?
Da. Posamezni pavšalni zneski se usklajujejo. Znesek PIZ se je prav zaradi nove uskladitve aprila 2026 povečal z 49,15 na 52,05 evra. Zato je aktualne zneske priporočljivo redno preverjati.
Se popoldanski s. p. v letu 2026 še splača?
Enotnega odgovora ni.
Mesečnih 113,01 evra prispevkov je bistveno manj od prispevkov pri rednem s. p., vendar lahko ta strošek precej vpliva na nekoga, ki z dodatno dejavnostjo zasluži le manjši znesek ali ima zelo neredne prihodke.
Če mesečno ustvarjate nekaj sto ali več tisoč evrov prihodkov, je položaj popolnoma drugačen kot pri nekom, ki izda le nekaj manjših računov na leto.
Pri odločitvi zato ni pomembno samo, koliko znašajo prispevki za dopolnilno dejavnost, ampak koliko vam po plačilu prispevkov, davkov in vseh drugih stroškov dejansko ostane.
Za leto 2026 je najpomembnejša številka jasna: od aprila naprej mora oseba, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic, računati na 113,01 evra mesečnih pavšalnih prispevkov.
Če je imela dejavnost odprto vseh 12 mesecev leta 2026, prispevki ob upoštevanju nižjega zneska v prvih treh mesecih skupaj znašajo približno 1.347,42 evra.
Pred odprtjem dejavnosti zato naredite preprost letni izračun prihodkov in obveznih stroškov. Tako boste precej lažje presodili, ali je popoldanski s. p. za vaš način dodatnega zaslužka prava izbira.
Meta opis: Prispevki za dopolnilno dejavnost 2026: preverite, koliko znašajo mesečni prispevki za popoldanski s. p., kaj plačate in do kdaj.
Oznake: prispevki za dopolnilno dejavnost, popoldanski s. p., prispevki 2026, pavšalni prispevki, FURS, dopolnilna dejavnost
