»Robert Golob se aktivira samo, ko gre za medsebojno rivalstvo z Janšo«: Na levici vse bolj nezadovoljni
Robert Golob se je po vse glasnejših kritikah vendarle pojavil na izredni seji državnega zbora. Toda njegov prihod ni utišal nezadovoljstva – nasprotno, odprl je še več vprašanj o tem, ali nekdanji predsednik vlade sploh še želi prevzeti odgovornost vodje opozicije.
Kritike ne prihajajo več samo z desne
Odsotnost Roberta Goloba iz parlamentarnega življenja je dolgo izpostavljala predvsem politična desnica, zdaj pa se nezadovoljstvo širi tudi med komentatorji, sociologi in mnenjskimi voditelji, ki so bližje levemu oziroma liberalnemu političnemu prostoru. Sociolog in sindikalist Gorazd Kovačič je stanje opisal brez olepševanja: Svoboda ima po njegovem največ težav prav s svojim predsednikom, ki naj bi se zares aktiviral predvsem takrat, ko gre za neposredno rivalstvo z Janezom Janšo. To je za največjo opozicijsko stranko nevarna diagnoza. Opozicija namreč ne potrebuje zgolj predsednika na papirju, temveč človeka, ki je prisoten, prevzema pobudo, povezuje stranke in ustvarja politični pritisk na vlado.
Statistika razkriva precej praznih stolov
Po podatkih parlamentarne aktivnosti, navedenih v izhodiščnem poročilu, se je Golob v prvih mesecih mandata v razpravah oglasil le trikrat, vložil eno poslansko pobudo oziroma vprašanje ter sodeloval pri približno 67 odstotkih glasovanj. Član je tudi samo enega parlamentarnega odbora – odbora za zunanjo politiko. Za predsednika največje opozicijske stranke je takšna aktivnost težko razumljiva, saj poslanci večjih strank praviloma sodelujejo v več delovnih telesih. Številke same sicer ne povedo vsega, toda skupaj z izpuščenimi sejami, odsotnostjo na nekaterih državnih dogodkih in redkimi javnimi nastopi ustvarjajo vtis, da je Golob po izgubi oblasti stopil korak nazaj.
Prišel je, rezultat pa je ostal enak
Golob je po kritikah napovedal, da bo na izredno sejo prišel. Obljubo je izpolnil, vendar opoziciji tudi tokrat ni uspelo potrditi dnevnega reda. Zanj je glasovalo 37 poslancev, proti jih je bilo 46, zato poslanci niso obravnavali ustanovitve preiskovalnih komisij, povezanih z afero Black Cube in domnevnim obvodnim financiranjem političnih strank. Seja se je končala v nekaj minutah. Golobova prisotnost je bila simbolno pomembna, politično pa ni spremenila ničesar.
Vlada v senci ne more čakati do jeseni
V Svobodi napovedujejo oblikovanje vlade v senci, vendar naj bi jo predstavili šele septembra. To pomeni več mesecev brez jasne opozicijske strukture, razdeljenih odgovornosti in prepoznavnih obrazov. Medtem vlada Janeza Janše sprejema odločitve, opozicija pa pogosto deluje razdrobljeno. Prav tu postaja Golobova pasivnost več kot samo vprašanje njegove osebne delovne vneme. Gre za vprašanje, ali lahko največja opozicijska stranka brez vidnega voditelja sploh učinkovito opravlja svojo nalogo. Golob je tokrat prišel v parlament, toda samo prihod v službo še ni vodenje opozicije.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X, STA
