Slovenija pri črpanju evropskih sredstev na dnu lestvice, tu so razlogi in dejstva
LJUBLJANA – Ko gre za evropska sredstva, Slovenija pogosto stopi na parket z odlično pripravljeno dokumentacijo, toda – ali jo zna izkoristiti? Po trenutnih številkah smo na repu EU. Sramota ali priložnost za streznitev?
Polovična potrditev dokumentov, a zgolj papirji niso dovolj
Po zadnjih podatkih Evropske komisije je Slovenija v aktualnem obdobju 2021–2027 uspela dodeliti 14,4 % razpoložljivih kohezijskih sredstev, a šokantno – porabila je le 0,7 %. Kaj to pomeni? Če bi ta odstotek prenesli v vsakdanje življenje, je podobno, kot da bi si rezervirali luksuzni apartma za vikend, a bi ostali doma na kavču, ker niste našli ključa.
Zakaj takšno zaostajanje? Na eni strani je glavni razlog pozno potrjevanje dokumentacije. Program evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027 je bil potrjen šele decembra 2022 – leto dni po začetku obdobja. Na drugi strani pa se zdi, kot da se trudimo biti izjemno previdni, preden sploh stopimo v igro. Bi nas lahko bolj fleksibilen pristop rešil pred to samozadostno birokratsko pastjo? Morda.
Projekti na papirju – realizacija še v megli
Ena največjih načrtovanih investicij je modernizacija železniške proge Dobova–Zidani Most, ki naj bi izboljšala prometno infrastrukturo, zmanjšala emisije in spodbudila trajnostne oblike prevoza. A kaj, ko vlak (tokrat dobesedno) še vedno stoji na postaji. Na podobnem čakanju so tudi drugi strateški projekti – od digitalizacije izobraževanja do podpore podjetništvu v manj razvitih regijah.
V primerjavi z nami so Estonija, Latvija in Litva, denimo, pokazale precej večje ambicije. Litva je že porabila več kot 10 % svojih dodeljenih sredstev, pri čemer so uspešno zaključili projekte, ki so močno povečali digitalno dostopnost podeželskih območij. Ali torej res potrebujemo tako dolge razprave za nekaj, kar bi lahko bilo že v teku?
Slovenija je pri črpanju evropskih sredstev najpočasnejša med članicami EU. Po zadnjih podatkih evropske komisije je imela v trenutni sedemletki 2021–2027 za projekte dodeljenih 14,4 %, porabljenih pa komaj 0,7 % vseh sredstev. https://t.co/OCNnHP5CwW
— Petra Juvančič (@petra_j_) January 6, 2025
Ukrepi: volja ali le zasilni izhodi?
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je predstavilo paket ukrepov, ki naj bi olajšali črpanje sredstev. Poenostavitev administrativnih postopkov, manj administracije in več podpore prijaviteljem – slišati je obetavno, kajne? A zgodovina nas je naučila, da se resnična težava pogosto skriva v podrobnostih izvedbe.
Poleg tega je očitno, da imamo težave s človeškimi viri. Pomanjkanje usposobljenih projektnih vodij in pogosto slaba komunikacija med različnimi institucijami kažeta, da problem ni samo v sistemu, temveč tudi v kulturi dela.
Kako vpliva na lokalne skupnosti?
Če pogledamo konkretno – zamuda pri črpanju sredstev vpliva na vse, od rekonstrukcije podeželskih cest do boljše opremljenosti šol. Recimo v severovzhodni Sloveniji, ki jo kohezijskih skladov najbolj krvavo potrebuje, je marsikateri projekt obstal na pol poti, ker preprosto ni jasno, kdaj in kako bodo sredstva na voljo. To ni le statistika; gre za konkretne ljudi, ki čakajo na spremembe – in jih ne dočakajo.
Je kriva EU ali smo si sami mojstri nesreče?
Pogosto slišimo očitke na račun Evropske komisije, da so postopki preveč birokratski in zamudni. Resnica? Da, so. A po drugi strani to ni ustavilo Poljske, Madžarske ali Slovaške, ki so uspešno črpale milijarde in z njimi preoblikovale svoje države. Tako da – morda moramo prenehati s kazalcem kazati na Bruselj in začeti iskati rešitve doma.
Posledice: zamujene priložnosti, a ne le to
Če Slovenija ne bo pospešila postopkov, obstaja realna možnost, da bodo sredstva ostala neizkoriščena. Evropska unija ima jasna pravila – uporabi jih ali jih izgubi. Toda posledice ne vključujejo le neizkoriščenih milijonov. Gre tudi za ugled, razvojne priložnosti in dolgoročno konkurenčnost države.
Čas za streznitev
Ali je rešitev preprosta? Seveda ne. A prvi korak je jasen – zmanjšanje administrativnih bremen, več transparentnosti in postavljanje realnih ciljev. Slovenija ima v rokah edinstveno priložnost, da spremeni tok svoje zgodbe. Vprašanje je, ali jo bo znala izkoristiti ali bo še naprej potiskala projekte v predale, ki se nikoli ne odprejo.
Zaenkrat pa ostajamo država, ki zamuja – ne le vlakov, ampak tudi lastne priložnosti.
Napisal: N. Z.
Vir: www
