Slovenija prižgala rdečo luč novi službi Tanje Fajon? Zaradi ene funkcije bi lahko izgubili več evropskih položajev (FOTO)
Še pred nekaj dnevi se je zdelo, da Tanjo Fajon od pomembne evropske funkcije loči le formalna potrditev. Nato je prišlo do nenadnega preobrata: odločanje je obstalo, postopek pa naj bi zaustavila prav Slovenija. Zdaj diplomatski viri ponujajo možno razlago – ena dobro plačana funkcija za Fajon naj bi državo stala več drugih vplivnih položajev.
Od skoraj potrjene službe do hladnega tuša
Novica o novi službi Tanje Fajon je sprva zvenela kot že skoraj dokončana zgodba. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas naj bi nekdanjo slovensko zunanjo ministrico izbrala za posebno predstavnico EU za regijo Sahel. Izbirni postopek naj bi bil končan, države članice obveščene, Fajon pa naj bi čakala le še na formalno potrditev Sveta EU.
Tudi javno objavljeni prvotni dnevni red odbora stalnih predstavnikov držav članic pri EU je imenovanje posebnega predstavnika za Sahel uvrstil med točke, predvidene za sprejetje. Razprava pri tem sploh ni bila načrtovana, kar je ustvarjalo vtis, da gre le še za formalnost.
Potem pa se je zgodil preobrat. Po poročanju STA in več slovenskih medijev naj bi bila točka umaknjena, postopek pa naj bi zaustavila uradna Ljubljana. Svet EU in slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ob prvih objavah še nista pojasnila, zakaj do odločitve ni prišlo in ali Slovenija kandidaturo nekdanje ministrice sploh podpira.
Zakaj bi Slovenija blokirala lastno kandidatko?
Prav to je vprašanje, ki zdaj odmeva iz Bruslja do Ljubljane. Zakaj bi država tik pred potrditvijo ustavila imenovanje Slovenke na enega izmed opaznejših diplomatskih položajev Evropske unije?
Možno ozadje je razkril novinar Bojan Požar. Sklicujoč se na diplomatske vire je zapisal, da naj bi funkcija Fajon zaradi nenapisanega sistema kadrovskih kvot med članicami EU Sloveniji odnesla »kar nekaj visokih diplomatsko-uradniških pozicij«, ki bi ji sicer lahko pripadle.
Gre za neuradne navedbe, ki za zdaj niso podprte z uradnim pojasnilom ali javno dostopnim dokumentom. Toda če držijo, je zgodba precej večja od osebne prihodnosti ene nekdanje ministrice. V ozadju bi lahko potekal resen spopad za vpliv, položaje in slovensko zastopanost znotraj evropske administracije.
Po navedbah diplomatskih virov naj bi dobro plačana sahelska funkcija @tfajon – po nenapisanem pravilu dogovorjenih kadrovskih kvot med državami EU – Sloveniji odnesla kar nekaj visokih diplomatsko-uradniških pozicij, ki bi sicer na podlagi prej omenjenih kvot pripadle -… https://t.co/ovwvVmpAGG pic.twitter.com/ahmxVp7LTE
— BojanPožar (@BojanPozar) July 10, 2026
Ena zveneča funkcija ali več manj vidnih položajev?
Kadrovskih razmerij v evropskih institucijah praviloma ne določajo le življenjepisi kandidatov. Pri izbiranju pomembnih funkcionarjev igrajo vlogo tudi politične skupine, nacionalno ravnotežje, velikost držav, geografska zastopanost in meddržavni dogovori.
To še ne pomeni, da obstaja uradno pravilo, po katerem bi imenovanje Fajon avtomatično izbrisalo natančno določeno število drugih slovenskih mest. Prav zato je potrebna previdnost. A diplomatske kupčije v Bruslju pogosto potekajo daleč od oči javnosti, dogovor o enem položaju pa lahko vpliva na podporo kandidatom za druge funkcije.
Če je slovenski vrh presodil, da bi z imenovanjem Fajon pridobila predvsem posameznica, država pa bi pri širši kadrovski razdelitvi izgubila več, bi bila blokada lahko hladna strateška odločitev. V tem primeru ne bi šlo za osebno maščevanje ali politični obračun, temveč za računico: ali je za Slovenijo vrednejša ena odmevna funkcija ali več drugih vplivnih mest?
Fajon Bruselj dobro pozna, funkcija pa ni protokolarna
Tanja Fajon bi na položaj prišla z dolgoletnimi evropskimi in zunanjepolitičnimi izkušnjami. Pred vstopom v slovensko vlado je bila več mandatov evropska poslanka, v prejšnji vladi pa je vodila ministrstvo za zunanje zadeve.
Tudi delo posebne predstavnice za Sahel ne bi bilo zgolj simbolično. Posebni predstavnik vodi prispevek EU k prizadevanjem za trajni mir, varnost in razvoj v regiji ter usklajuje širši evropski pristop do tamkajšnjih kriz. Funkcijo je pred tem opravljal nekdanji portugalski zunanji minister João Cravinho.
Sahel je območje južno od Sahare, ki ga pretresajo vojaški udari, teroristične skupine, revščina, migracije, organizirani kriminal in boj tujih sil za politični ter gospodarski vpliv. Evropska unija ima tam tudi neposredne varnostne in migracijske interese. Kdor zasede ta položaj, zato ne dobiva le dobro zvenečega naziva, temveč vstopa v eno najzahtevnejših evropskih zunanjepolitičnih zgodb.
Največ škode zdaj povzroča molk
V tem trenutku ni potrjeno, da je kandidatura Tanje Fajon dokončno padla. Možno je, da gre le za začasen odlog, zahtevo po dodatnem usklajevanju ali del širših kadrovskih pogajanj. Prav tako ni uradno potrjeno, da je razlog res zaščita drugih položajev, ki bi lahko pripadli Sloveniji.
Toda molk uradne Ljubljane odpira prostor za vse več ugibanj. Ministrstvo bi moralo jasno odgovoriti, ali Slovenija podpira imenovanje Fajon, kdo je zahteval zaustavitev postopka in kaj bi država s potrditvijo pridobila oziroma izgubila.
Kajti vprašanje ni več samo, ali bo Tanja Fajon dobila novo službo. Vprašanje je, ali je bila Slovenija pripravljena žrtvovati več svojih položajev za kariero ene političarke – ali pa je z nepričakovano blokado pravočasno zaščitila širši državni interes.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X, STA
