• C Novo mesto
  • 15:07
  • Čet, 28.10.2021

Kaj storiti, če regres zamuja?

Ali glede na trenutno nastalo situacijo poznate vse vaše pravice, ki so povezane z regresom? Ali veste, če ste upravičeni do izplačila celotnega regresa kljub temu, da ste na čakanju? Izplačilo regresa se lahko tudi zamakne, v kolikor ima podjetje likvidnostne težave. A kaj storiti, če je plačilo regresa v zamudi? Regres in letni dopust zaposlenih sta temeljni pravici zaposlenih delavcev, določeni v 131. in 159. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/13).

Regres pripada vsem zaposlenim, ki imajo pravico do letnega dopusta. V kolikor ste na čakanju na delo, vam regres še vedno pripada. Višina regresa, ki vam ga je delodajalec kot zaposlenemu v njegovem podjetju zakonsko dolžan izplačati, je določen v Zakonu o delovnih razmerij. Ta zakon namreč določa, da je delodajalec zaposlenemu, ki ima pravico koristiti letni dopust, dolžan izplačati regres za letni dopust, ki mora biti najmanj v višini minimalne plače. Ob tem pa je višina izplačanega regresa odvisna tudi od prijavljene dejavnosti delodajalca in posledičnih določb v zavezujoči kolektivni pogodbi.

Od 1. 1. 2020 naprej znaša minimalna plača 940,58 evrov bruto za polni delovni čas (Zakon o minimalni plači, Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18). Regres je torej za koledarsko leto 2020 v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih določen na 940,58 evrov bruto. V letu 2020 prav tako velja, da regres, ki je v višini 100 % zadnje znane povprečne plače v Sloveniji, ni obdavčen.

Kljub temu pa mora delodajalec pred izplačilom regresa preveriti vse morebitne določbe v kolektivni pogodbi, ki delodajalca zavezuje. V kolektivni pogodbe je namreč lahko določena tudi obveznost izplačila višjega zneska regresa od minimuma, ki ga narekuje zakon.

Regres mora biti izplačan do 1.julija. FOTO: picjumbo.com – Pexels

Regres in kolektivne pogodbe

Običajno kolektivne pogodbe, ki so veljavne, med drugim vsebujejo tudi določila o regresu za letni dopust. Večina kolektivnih pogodb se pri obravnavanju določitev za regres ravna kar po Zakonu o delovnih razmerjih, spet druge pa lahko vsebujejo določbe, ki pravijo, da mora biti izplačan regres višji kot je zakonsko določen znesek.

Tako na primer kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami določa višji regres od minimalnega in sicer mora delavcu pripadati regres za letni dopust vsaj v višini 65 % povprečne plače. Po teh podatkih bi moral biti regres izplačan v višini 1.169,8 evrov bruto.

Tudi kolektivna pogodba za dejavnost gostinstva in turizma vsebuje določbo za izplačan višji regres. Ta bi naj v letu 2020 znašal 1.150,00 evrov bruto. Za 150,00 evrov bruto nižji znesek regresa od določenega v kolektivni pogodbi za dejavnost gostinstva in turizma, določa kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti. Regres v višini 1.050,00 evrov bruto je najnižji polni znesek za izplačan regres, ki je določen v kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn v Sloveniji.

Po drugi strani pa lahko kolektivna pogodba vsebuje tudi določbe, ki pravijo, da je lahko regres delno izplačan tudi v nedenarni obliki. Tako je tudi pri kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine. V primeru, da je del regresa za letni dopust izplačan v nedenarni obliki, mora zaposleni od zneska za regres 970,00 evrov bruto, ki je določen v pogodbi, dobiti izplačano vsaj 55 %.

V kolikor kolektivna pogodba za določeno dejavnost to določa oziroma dopušča, lahko delodajalec regres izplača v obliki bonov, kljub temu da Zakon o delovnih razmerjih možnost izplačila regresa v bonih ali nedenarni obliki ne opredeljuje. Vse kolektivne pogodbe so javno dostopne na spletni strani pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije. Tako lahko vsak delavec poišče kolektivno pogodbo, ki je določena za njegovo specifično dejavnost in preveri, kakšne določbe vsebuje za regres in če vsebuje alternativne možnostih izplačila.

Kakšni so izplačilni roki za regres

Delodajalec je zaposlenim dolžan izplačati regres najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Javni uslužbenci pa dobijo izplačilo regresa ob prejetju plače v maju. V primeru, da ima podjetje oziroma delodajalec likvidnostne težave, se po Zakonu o delovnih razmerjih lahko določi kasnejši rok za izplačilo, vendar je ta lahko najkasneje 1. novembra v tekočem koledarskem letu.

Tudi če se delodajalec sklicuje na dogovor o kasnejšem izplačilu regresa, torej ko mu bo finančna situacija to omogočala, to ne vpliva na pravico zaposlenega, da prejme regres. Zaposlen se pravici za izplačan regres za letni dopust ne more odpovedati. Iz tega razloga delodajalčevo sklicevanje, da so se njegovi zaposleni strinjali s kasnejšim izplačilom regresa, ni razlog, ki bi bil pravno priznan.

Zaposlenemu tako pripadajo zneski morebitne neizplačane plače, regres za letni dopust in pa tudi plačilo zakonsko določenih zamudnih obresti, ki se štejejo od dneva zapadlosti naprej.

Regres je pravica vsakega zaposlenega delavca. FOTO: Lukas – Pexels

Regres – kakšne pravice ima delavec?

Regres za letni dopust ni odvisen od tega, ali delavec dopust dejansko izkoristi ali ne, saj je vezan na pravice delavca. Tudi v primeru, da delavec ne izkoristi letnega dopusta, mu regres pripada in ga mora dobiti izplačanega. V primeru, da je delavec že večkrat zaprosil, da bi izkoristil letni dopust in mu delodajalec tega ni omogočil, delavcu ob regresu pripada tudi odškodnina za neizkoriščen dopust.

Če se zgodi, da delodajalec svojemu zaposlenemu ne izplača regresa v določenem roku, se priporoča, da zaposleni najprej stvar preveri pri delodajalcu. V kolikor delodajalec ne navede razloga, zakaj regres še ni izplačan, je dobro, da zaposleni delodajalca na nepravilnosti opozori in ga v pisni obliki pozove, da te nepravilnosti v čim krajšem času uredi.

V kolikor zaposleni in delodajalec ne prideta do skupnega dogovora oziroma rešitve, ki vodi do izplačila regresa, ima zaposleni možnost, da delodajalca za izplačilo regresa toži pred delovnim sodiščem. Če zaposleni tudi po končani sodni ne prejme regresa, je naslednji korak ta, da poda predlog za izvršbo oziroma sodno izterjavo.

V primeru kršitve, se lahko zgodi, da zaposleni delavec prejme plačilno listo, na kateri je naveden in obračunan regres kljub temu, da regres ni bil nikoli izplačan. V tem primeru lahko zaposleni vloži neposredni izvršbo, ki temelji na verodostojni listini in ne rabi podat tožbe na delovnem sodišču. Postopek izvršbe je v takšnih primerih enak kot pri izvršbah zaradi neplačanih računov.

Sodni postopki oziroma terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih letih. Zato je pomembno, da v primeru, ko delavcu regres ni bil izplačan ali je prišlo do drugih kršitev v povezavi z izplačilom regresa, delavec poda tožbo v roku petih let.

Avtor: Ana Nikolić