Slovenski proračun zdaj že z milijardno luknjo, Janša oster: “Kradete kot srake!”

06. dec. 2024, ob 15.02
Posodobljeno pred 2 mesecema
15187
200 SEK

Milijardna luknja v slovenskem proračunu: Se bo Slovenija lahko rešila?

LJUBLJANA – Proračunski primanjkljaj Slovenije se je v decembru 2024 povečal za neverjetnih 1 milijardo evrov, kar je 2,5-krat več kot v prejšnjih enajstih mesecih skupaj. Fiskalni svet RS v svojem poročilu opozarja na številne težave, ki niso nove, a se zdaj kažejo v najbolj groteskni obliki – od slabega črpanja evropskih sredstev do nepotrebnih porab za dvomljive projekte.

Evropski milijoni ostajajo neizkoriščeni

Slovenija, članica Evropske unije, ki se pogosto pohvali z visoko razvitim gospodarstvom, je na dnu lestvice po uspešnosti črpanja evropskih sredstev. Ja, na dnu. Po podatkih Evropske komisije smo v letu 2024 porabili zgolj delček razpoložljivih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost, kar nas postavlja za države, kot so Romunija in Bolgarija. Absurdno, mar ne? Denar, ki je bil namenjen za projekte, kot so obnovljivi viri energije, izboljšanje infrastrukture in digitalizacija, očitno ostaja tam, kjer ga ne potrebujemo – na papirju.

Zakaj se to dogaja? Strokovnjaki opozarjajo na počasno birokracijo in pomanjkanje jasne strategije. Slovenija ima na voljo približno 3,2 milijarde evrov sredstev iz EU sklada, a če jih ne bomo uspeli izkoristiti do leta 2027, jih bomo morali vrniti – da, vrniti. “Denar leži na mizi, mi pa ga pustimo tam,” je opozoril ekonomist Marko Golob v intervjuju za RTV Slovenija.

Razmetavanje denarja?

Medtem ko evropska sredstva ostajajo neizkoriščena, domača poraba cveti. Vlada je na primer letos poskrbela za nekaj projektov, ki so, milo rečeno, dvignili obrvi. Eden takšnih je bil nakup modularnih policijskih hišic, ki so postale simbol državne “varnosti” pred protestniki pred parlamentom. Cena? 468.228,67 evra. Ja, toliko denarja za nekaj škatel, ki naj bi ščitile parlamentarce pred ljudstvom.

Odstranjevanje plesni: doživljenjska rešitev
Vlaga v domu je problem, ki se na prvi pogled morda ne zdi tako resen, a lahko hitro preraste v pravo nočno moro. Plesen na stenah, luščenje ometa, neprijeten vonj in poškodbe konstrukcije so le n
Za te barakice bomo plačali kar 500.000 €?! “O javnem denarju, svinji in mehu”

Kdo bo na koncu plačal?

Vprašanje, ki si ga zdaj postavlja vsak povprečen državljan, je jasno: kdo bo pokril te račune? Če se vlada ne bo hitro lotila stabilizacije proračuna, nas čakajo dodatni davki – to je dejstvo. Višji davki na dohodke? Davek na nepremičnine? Zvišanje DDV? Možnosti je veliko, a vse vodijo do enega končnega cilja – večje obremenitve za prebivalce.

Tu so podrobnosti o novem davku na nepremičnine in kaj to pomeni za povprečnega Janeza?

Fiskalni svet opozarja, da bi dodatno zadolževanje lahko Slovenijo pripeljalo v težave na mednarodnih finančnih trgih. Z obrestnimi merami, ki so že zdaj visoke, bi lahko naša država zaostala za drugimi državami EU, kjer vlade bolj previdno upravljajo svoje finance. Primerjava s sosednjo Avstrijo, kjer primanjkljaj ostaja pod nadzorom, je jasna: tam se prioritete postavljajo premišljeno, pri nas pa očitno naključno – ali celo kapriciozno.

Javnost je ogorčena

Na družbenih omrežjih je tema finančne luknje hitro postala vroča debata. “Kako lahko imamo milijardni primanjkljaj, ko pa gospodarstvo raste? Kam gre ves ta denar?” se je spraševal uporabnik Twitterja. Odgovor, kot kaže, ne bo preprost.

Opozicija medtem ni zamudila priložnosti za ostre napade na vlado. Janez Janša je na Twitterju zapisal: “Nabijate davke, luknja pa vse večja? Kradete kot srake. Niste sposobni investirati niti milijard EU sredstev, ki smo vam jih izpogajali!” (vir: Twitter Janeza Janše, 6. december 2024). Čeprav so njegove besede polarizirajoče, se zdi, da odsevajo občutek mnogih – vlada ne obvladuje situacije.

Ali je še upanje?

Čeprav se situacija zdi brezizhodna, je rešitev mogoča. Potrebna pa bo hitra in odločna akcija – optimizacija javne porabe, boljši nadzor nad projekti in predvsem učinkovitejše črpanje evropskih sredstev. Evropski sklad za okrevanje je bil zasnovan ravno zato, da državam članicam pomaga prebroditi težave. Bo Slovenija končno izkoristila to priložnost ali bomo ponovno poslušali o izgubljenih milijonih?

Kiretaža: krvaveče dlesni niso normalne
Kiretaža v zobozdravstvu: Kaj se skriva za tem postopkom in zakaj je (morda) bolj pomembna, kot ste mislili? Ko slišite besedo kiretaža, si verjetno najprej predstavljate nekaj, kar ima opravka

Jasno je eno – davkoplačevalci so utrujeni od nenehnega zapravljanja, medtem ko osnovne storitve pešajo. Če vlada ne bo hitro ukrepala, lahko naslednje leto pričakujemo še več protestov in še več kritik.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

15187
200 SEK