Tu so podrobnosti o novem davku na nepremičnine in kaj to pomeni za povprečnega Janeza?
LJUBLJANA – Nepremičnine – za nekatere simbol stabilnosti in naložbe, za druge skrb in potencialen vir finančnih bremen. Novi davek na nepremičnine, ki se že dolgo napoveduje, bi lahko precej premešal štrene lastnikom stanovanj, hiš in zemljišč. Čeprav se zdi, da naj bi nova ureditev prinesla preglednost in enotnost, ni vse tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled. Kako torej bo davek obračunan, kdo bo najbolj prizadet, in predvsem – ali se lahko na kakšen način temu izognemo?
Kaj pravzaprav prinaša novi davek na nepremičnine?
Najprej – ne gre za popolno revolucijo, temveč za precejšen preobrat v načinu obdavčitve. Sistem naj bi združil obstoječe dajatve, kot sta nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in davek na premoženje, v enotno davčno obveznost. Kaj to pomeni za povprečnega Janeza? Preprosto rečeno: večja preglednost, morda pa tudi večji stroški.
Osnova za obračun bo posplošena tržna vrednost nepremičnine – torej vrednost, ki jo oceni Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Sistem naj bi bil pravičnejši, saj bi upošteval dejansko vrednost nepremičnine, a hkrati se tu poraja vprašanje: kako natančno bo GURS ocenil vrednosti in kako pogosto jih bodo posodabljali? Če bi kdo mislil, da gre za objektivno in univerzalno formulo, naj pomisli še enkrat – številni lastniki že zdaj dvomijo o pravičnosti trenutnega vrednotenja.
Predlog vključuje razmeroma nizke davčne stopnje, vsaj na prvi pogled:
- 0,1 % za stanovanjske nepremičnine, kar se morda sliši ugodno – a ob tržni vrednosti stanovanja v Ljubljani, ki lahko presega 300.000 evrov, to pomeni letni davek v višini okoli 300 evrov.
- 0,6 % za poslovne prostore in industrijske nepremičnine.
- 0,15 % za kmetijska zemljišča in 0,07 % za gozdna zemljišča.
Koga bo ta davek najbolj udaril?
Na prvi pogled so največji “poravnanci” mestni lastniki, še posebej tisti, ki živijo v urbanih središčih, kot so Ljubljana, Maribor ali Koper. Visoke cene nepremičnin na teh območjih pomenijo tudi višjo davčno osnovo. Lastniki na podeželju se lahko nadejajo nekoliko nižjih davkov, a tudi tu ni vse tako preprosto – če imajo v lasti večje število zemljišč ali hišo z veliko površino, se lahko zneski hitro seštejejo.
Nekoliko bolj kompleksna situacija pa nastopi pri podedovanih nepremičninah. Pomislite – dedujete staro hišo na dobri lokaciji, morda celo niste povsem prepričani, kaj boste z njo počeli. A ker njena tržna vrednost presega določeno mejo, ste naenkrat zavezani k plačilu občutnega davka. “Davek lahko postane breme za ljudi, ki so podedovali nepremičnine, vendar nimajo dovolj visokih dohodkov, da bi plačali visoke zneske,” opozarja ekonomist Marko Kovač v prispevku za Dnevnik.
Prebral prispevek. 2 stvari mi niso jasne.
— TiMMo (@timmozobec) December 5, 2024
1%, ki se prišteje fiksnemu davku iz lestvice so računa po znesku vrednosti nepremičnine ali od zneska fiksnega davka po lestvici?
in ali NUSZ še vedno ostaja? pic.twitter.com/PHrdaOvlJd
Kdo bo oproščen? Koga pa mora zaskrbeti?
Tudi pri davku obstajajo določene izjeme, ki bodo omogočile nekoliko lažji vdih nekaterim lastnikom. Stanovanja, katerih površina ne presega 160 kvadratnih metrov in v katerih lastnik z družino stalno prebiva, bodo oproščena ali pa bo davek znižan. Prav tako bodo za nove nepremičnine uvedene desetletne oprostitve – a pozor, le, če gre za prvo uporabo. Če ste torej podedovali ali kupili že obstoječo nepremičnino, oprostitev za vas ne velja.
Neprofitne nepremičnine, kot so stavbe, namenjene izobraževanju, zdravstvu in javnemu interesu, bodo prav tako izvzete – a le do določene mere. Tu se spet pojavi vprašanje – ali bomo videli več iznajdljivosti in poskusov, kako nepremičnino uvrstiti med oproščene kategorije?
Kaj pa učinek na trg nepremičnin?
Eno je jasno: davek na nepremičnine bo imel precejšen vpliv na trg. Cene nepremičnin bi se lahko zaradi dodatnega stroška obdavčitve znižale, še posebej v kategorijah višjih vrednosti. A znižanje cen ne pomeni nujno, da bodo nepremičnine postale bolj dostopne – ob nižjih cenah lastniki morda ne bodo pripravljeni prodati, kupci pa bodo premislili dvakrat.
Morda bo več ljudi razmislilo o oddaji ali celo prodaji nepremičnin, ki jih ne uporabljajo aktivno. Po drugi strani pa to lahko pomeni večjo dinamiko na trgu – nekaj, kar bo koristilo predvsem nepremičninskim agentom in morda tistim, ki iščejo ugodne naložbene priložnosti.
Ali je sistem res pravičen?
Čeprav se novi davek promovira kot pravičen in enoten, ostaja veliko vprašanj. Ali bo vrednotenje nepremičnin s strani GURS-a dejansko realno? Ali bodo mestni prebivalci res nosili večje breme? Kaj pa tisti, ki imajo nizke dohodke, a nepremičnino visoke vrednosti? Če je cilj države, da poveča pravičnost, potem je treba priznati, da ima predlog precej pomanjkljivosti – predvsem, ker se ne ozira dovolj na socialni vidik.
Davek na nepremičnine je brez dvoma eden izmed bolj zapletenih ukrepov, ki so jih slovenski zakonodajalci kadarkoli načrtovali. Čeprav naj bi prinesel preglednost in poenostavitev, je hkrati jasno, da bo za nekatere pomenil resno finančno breme. Morda bi bil pravičen davek na nepremičnine tisti, ki ne bi le upošteval vrednosti nepremičnine, ampak tudi socialne in ekonomske okoliščine posameznikov.
Vir: Geodetska uprava RS, Dnevnik, Večer, Finance, X
Napisal: N. Z.
Pozor, davek na nepremičnine naj bi kmalu stopil v veljavo – napovedali so, kdaj
