Starši, pozor: Tukaj so poklici, kjer vaš otrok dobi službo TAKOJ

Kam so šli vsi dijaki? Presenetljiv preobrat pri vpisih na srednje šole

Ljubljana, april 2025 – Gimnazije, nekoč zlati standard za mlade s “šolskimi ambicijami”, letos izgubljajo korak. V ospredje so stopile poklicne šole – praktične, konkretne, zaposljive. In to ne le simbolično, ampak z dejansko številčno premočjo.

Letos se je v srednješolski izobraževalni sistem prijavilo 23.933 bodočih dijakov, kar je nekaj manj kot število vseh razpisanih mest (26.008). Toda bistvo zgodbe ni v številkah, temveč v razmerjih – kdo se je kam prijavil, in katera šola je ostala prazna. Po podatkih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (objavljeno 9. aprila 2025, poroča RTV Slovenija), se trendi, ki so že nekaj let tlelo pod površjem, zdaj jasno kažejo: dijaki si ne želijo več “splošnega znanja” – želijo službo. In to čim prej.

Poklicne šole so v trendu.

Na prvi pogled presenetljivo, pa vendar – številke ne lažejo. Kar 20,3 % vseh prijavljenih (to pomeni 4872 učencev) se je odločilo za srednje poklicno izobraževanje. Za primerjavo – leto prej jih je bilo manj, še prej pa še manj. Strokovno? To je zgodba o vzponu tiho preziranih programov – tistih, ki so jih generacije prej gledale zviška. Zdaj so »vroča roba«.

Najbolj nazoren primer prihaja iz Postojne: program avtoserviser na tamkajšnjem Šolskem centru je prejel kar 73 prijav za samo 25 mest. Povpraševanje je – blago rečeno – podivjalo. Skoraj trikratnik razpoložljivih mest. In to ni osamljen primer.

Tudi pomočnik pri tehnologiji gradnje na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana je letos »raztrgal«: 53 prijav na samo 16 mest. Ja, ljudje – gradbeništvo je back. In ne samo med študenti fakultet.

Kdo si sploh lahko privošči svoj bazen?

Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi lahko po napornem dnevu stopili na svojo teraso in se osvežili v kristalno čistem bazenu? Lasten bazen ni več privilegij le redkih – danes je to do

Gimnazije? Še vedno tu, a brez blišča

Seveda, gimnazije niso kar izginile. Še vedno jih ima veliko mladih za najboljši izhod v akademski svet. Ampak… število prijav se zmanjšuje.

Na primer: Gimnazija Bežigrad, ki velja za eno najprestižnejših v Ljubljani (in širše), je letos zbrala 198 prijav za 196 mest. Kar pomeni – dva viška. Še vedno veliko? V primerjavi s poklicnimi smermi – ne prav posebej.

Ministrstvo pravi, da “se največ kandidatov še vedno prijavi v programe srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo gimnazijski programi in nato programi srednjega poklicnega izobraževanja” (RTV Slovenija). A jasno je, da hierarhija razpada. Dijaki stavijo na uporabno.

Šole, kjer ni bilo niti ene prijave

In zdaj k tistemu delu, ki ga nihče noče slišati – a je realnost. Nekateri programi so… no, nevidni. Nezanimivi. Nihče noče postati zidar? Tako kaže.

Program ‘zidar’ na Šolskem centru Kranj ni prejel niti ene prijave. Nula. Enako velja za:

• administrator na SŠ Pietro Coppo Izola,
• oblikovalec kovin – orodjar na isti šoli,
• papirničar v Strokovnem izobraževalnem centru Ljubljana,
• pomočnik v tehnoloških procesih na Dvojezični srednji šoli Lendava,
• geostrojnik rudar na Šolskem centru Velenje
• in celo pek na Šolskem centru Šentjur.

Vse to so poklici, ki nekoč niso bili samo nujni – bili so steber družbe. Danes? Mladina jih ne vidi več kot prihodnost.

Zakaj ta premik?

Vprašanje, ki visi v zraku: Zakaj zdaj? Zakaj se mladi – ali njihovi starši – nagibajo k frizerskim in mehaničnim poklicem, ne pa h gimnaziji z nejasno prihodnostjo?

Odgovor ni enoznačen, a nekaj razlogov se ponuja:

• Trg dela se spreminja. Potrebuje ljudi z veščinami, ne (samo) s teorijo.
• Ekonomija šolanja – ni vsak pripravljen vlagati štiri leta v srednjo šolo + pet let faksa, če se lahko zaposli pri 18-ih.
• COVID in realnost – pandemija je marsikomu odgrnila oči, da se svet hitro spreminja in stabilna služba ni samoumevna.
• Medijska podoba – danes so “cool” tisti, ki znajo nekaj popraviti, ne tisti, ki pišejo eseje o Platonu. (Pa brez zamere, filozofi.)

Kaj pa zdaj?

Vsi, ki so oddali prijavo, jo lahko – če želijo – še vedno prenesejo. Rok za to je 6. maj 2025 do 15. ure, opozarja ministrstvo (RTV Slovenija). In ne le to – šole imajo možnost, da – če je gneča in imajo prostor – razpišejo še dodatna mesta. Po ocenah ministrstva se s temi “nadnormativnimi oddelki” vsako leto ustvari do 500 dodatnih mest.

Torej – nič še ni dokončno. A trend je jasen.

Kdo bo gradil hiše jutri?

To pa je vprašanje, ki si ga morajo postaviti tisti, ki snujejo šolsko politiko. Če bo poklicev, kot so zidar, orodjar, pek ali papirničar, čez deset let primanjkovalo – kdo bo prevzel delo? Uvoz delovne sile? Avtomatizacija? Ali pa bo morda naslednja generacija – ob pomanjkanju mojstrov – spet odkrila čar konkretnega dela?

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?

Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

Za zdaj pa velja: leto 2025 je leto, ko so poklicne šole – tiste tihe, praktične, pogosto spregledane – premagale gimnazije v boju za pozornost mladih. In to je, če hočete ali ne, zgodba leta.

VIRI:

• RTV Slovenija
• Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Pripravil: N. Z.