Stavka je luksuz!

07. mar. 2018, ob 06.16
Posodobljeno pred 1 letom ali več
362
170 SEK

Februar bi mora biti mesec ljubezni, pa je vse prej kot to. Vlada in sindikati so si vsak na svojem bregu. Najprej so na noge skočili policisti, potem zdravstveno osebje (pazi to: brez zdravnikov, ker so oni so zase poskrbeli), sledili šolniki. Stavke niso presenečenje, vlada končuje mandat, sindikalisti morajo opravičiti svoje plače in poslanstvo. V letu volitev je to praviloma najlažje. Vsak bi rad imel več. To je v človeški naravi. Policisti za skromne evre nosijo naokoli svojo glavo, medicinske sestre in ostalo osebje je prevečkrat prezrto, o učiteljih pa imamo popačeno sliko. „Pa saj delaš le med 8. in 12. uro,“ so česti očitki moža (in okolice) ženi, ki je zaposlena v osnovni šoli. Ni ravno tako, priprave, načrtovanje, sestanki takšni in drugačni. Dovolj, da mora glava družine pogosto biti tudi varuška in oče v eni osebi. Drugo pa je, ali so pričakovanja realna. Taktika sindikatov je jasna: zagnati vik in krik, narediti iz poklica žrtveno jagnje, zaostriti pogajanja, potem pa popuščati. Ob tem pa iztržiti največ, kolikor se le da. Klasika.

Stavka je luksuz!

„Podpiram današnjo stavko. Ker si vsak za pošteno delo zasluži pošteno plačilo. Ne samo to – 8 urni delavnik, plačan prevoz na delo, plačana malica, plačana bolniška, so zgolj osnova za dostojne delovne pogoje. Verjetno se tu vsi strinjamo? OK. Zadnjih 10 let sem SP (samostojni podjetnik; s.p.). In pred novim letom sem se namenoma ustavil. Ker drugače bi me ustavil “Šugman”. Če te ne ustavi glava, te ustavi telo. Lahko za vedno. Kdo bo potem stavkal v mojem imenu? Skoraj 90.000 Slovencev je SP-jev. Borbajo, za njih je 8 urni delovnik večinoma iluzija, filajo se s tableti, da slučajno ne bi zboleli. Bože ne daj, da bi prišlo do kakšne nesreče, invalidnosti. Borijo se s plačilno nedisciplino, plačujejo davke, kljub temu da fakture ne dobijo plačane, malicajo med delovnem procesom, ker je tempo prehud, borba na trgu ne pozna milosti, živčno lovijo deadline. Energije, da bi lovili neplačnike ni. Da o razsutem zasebnem življenju ne pišem, v mnogih družinah otroci odrastejo brez staršev, ker so ti živčne razvaline, ki ob večernem prihodu domov samo padejo dol. Pa vas jaz vprašam – zakaj SPji ne stavkamo? Pa vam še jaz odgovorim – ker je stavka luksuz. Ker si tega ne moremo privoščiti. Ker delo ne more čakati. A prav tako ne more čakati naše življenje. Tu smo le omejeno število dni. Bomo pustili, da nam čas/življenje odrejajo drugi?“ je pred časom na Facebook zapisal Matej Špehar, izvrsten poznavalec družbenih omrežij, mož pronicljive misli. Zadel je žebljiček na glavico.

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

Samostojni podjetnih si skorajda ne sme dovoliti izpada prihodka, sicer so lahko hitro tu rentabilne težave. Če ni nekje varne rezerve za hude čase. SP-jevci niso stavkali. Nismo jezni na tiste zgoraj, policisti, zdravstvene delavce, učitelje, ampak jim jasno in glasno kličemo: stavka je luksuz, pravica. Zato jo velja izkoristiti, ne pa zlorabiti. Slovenci morda sploh ne znamo stavkati, morda nam je izpod časti, ali pa se bojimo, kaj bodo šefi rekli. Še danes se spomnim lanske septembrske stavke v avtobusnem podjetju Arriva Slovenija. Na Dolenjskem je stavkal en sam samcat.

Sicer pa – pa saj si je vsak od nas poklic izbiral sam. Kdo pa je mene silil, da bom novinar? Nihče, uživam in ustvarjam. Ne stavkam, vsak dan pa se borim. Da zadovoljim stranke, pravočasno izdam račune, dobim plačano, in dobim naročilo za naslednji mesec. Malce drugače kot javni upravi. A kot sem zapisal: vsak je svoje Tinkare Kovač, pravi pa za to, da jih izkoristimo. Zato spoštujte stavko.

D.P.

362
170 SEK