Ste vedeli? Po smrti papeža morajo vedno uničiti njegov prstan
V primeru odstopa papeža, kot se je zgodilo leta 2013 z Benediktom XVI., se prstan ne uniči, temveč se nanj zareže globok križ, kar simbolizira konec njegove oblasti.
VATIKAN – Po papeževi smrti je uničenje njegovega prstana, znanega kot Ribiški prstan (Anulus Piscatoris), ena najpomembnejših simboličnih gest v katoliški tradiciji. Ta prstan, ki ga novi papež prejme ob začetku pontifikata, nosi podobo svetega Petra, prvega papeža in ribiča, ter ime aktualnega papeža. V preteklosti je služil kot pečat za zasebno papeževo korespondenco, kar mu je dalo moč uradnega potrjevanja dokumentov.
Uniči ga
Ob smrti papeža kardinal kamerlengo, ki začasno prevzame upravljanje Svetega sedeža, uradno potrdi papeževo smrt in nato v navzočnosti kardinalskega zbora uniči Ribiški prstan. Tradicionalno se to stori s posebnim srebrnim kladivom, s čimer se simbolno zaključi papeževa oblast in prepreči morebitna zloraba prstana za ponarejanje dokumentov. Ta praksa sega v srednji vek, ko je bilo uničenje pečatov ob smrti visokih cerkvenih dostojanstvenikov običajno, da bi se preprečila njihova nadaljnja uporaba.
Leta 2013 drugače
V primeru odstopa papeža, kot se je zgodilo leta 2013 z Benediktom XVI., se prstan ne uniči, temveč se nanj zareže globok križ, kar simbolizira konec njegove oblasti. Ta prilagoditev tradicije odraža edinstvenost situacije, saj je bil Benedikt XVI. prvi papež po skoraj 600 letih, ki je odstopil.
Uničenje Ribiškega prstana je torej več kot le ceremonialni akt; predstavlja prehod oblasti, zagotavlja integriteto papeških dokumentov in simbolizira konec ene ter začetek nove papeške dobe. Ta obred poudarja pomen kontinuitete in spoštovanja tradicije v katoliški cerkvi.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
