Streljanje v romskem naselju v Novem mestu, ena hiša zgorela, reševalci na poti
Več policijskih patrulj je skupaj z reševalci vstopilo v naselje
NOVO MESTO – Policisti na številki 113 v Operativno-komunikacijskem centru Policijske uprave Novo mesto so danes ob 13.14 uri prejeli klic o streljanju v romskem naselju Šmihel v Novem mestu, nekaj minut kasneje pa še o goreči hiši. Ena oseba naj bi bila poškodovana, zaprosili so za reševalce.
Več policijskih patrulj je skupaj z reševalci vstopilo v naselje. Reševalci so na urgenco odpeljali eno osebo, ki je bila poškodovana s strelnim orožjem. Po do sedaj znanih podatkih ni v življenjski nevarnosti. Policisti so na kraju prijeli osumljenca streljanja in mu odvzeli prostost. Naknadno so na kraj prispeli še gasilci, ki so požar stanovanjske hiše omejili in pogasili. Povzročena materialna škoda še ni znana.
Na območju Novega mesta je povečano število policistov iz različnih enot novomeške in sosednjih uprav. Aktiviran je tudi helikopter slovenske policije, ki opravlja operativne in preventivne naloge na varnostno obremenjenih območjih.
Kraj dogodka je zavarovan in gibanje omejeno. Kriminalisti in policisti izvajajo nujna preiskovalna dejanja zaradi sumov več uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Preiskava je v teku, so javili s PU Novo mesto.
To so uradne številke
Po podatkih iz Statističnega urada Republike Slovenije in Uradov za narodnosti, v Sloveniji živi približno 12.000 Romov. Natančne številke so lahko težko določljive, saj se vsi pripadniki romske skupnosti ne identificirajo formalno kot Romi. Največja koncentracija Romov je na območju jugovzhodne Slovenije, predvsem v občinah Novo mesto, Kočevje, Črnomelj, in Brežice.
Romska skupnost je priznana kot avtohtona manjšina, in Romi imajo določene zakonsko zaščitene pravice, kot so zastopništvo v lokalnih skupnostih ter posebni programi za izboljšanje njihovega položaja na področju izobraževanja, zaposlovanja in bivanja.
Bodo prebivalci organizirali vaške straže?
Romska problematika na Dolenjskem se v zadnjih letih poslabšuje, zlasti glede na odnose med lokalnimi prebivalci in romskimi skupnostmi. Silvo Mesojedec, predstavnik civilne iniciative, ki se aktivno ukvarja s temi vprašanji, je opozoril na nujnost reševanja teh težav. 11 županov iz jugovzhodne Slovenije je že večkrat predlagalo spremembe zakonodaje, ki bi naslovile izzive povezane z izobraževanjem, zaposlovanjem, in socialnimi vprašanji Romov. Žal pa ti predlogi na državni ravni niso prejeli zadostne podpore, kar povzroča nezadovoljstvo med lokalnimi oblastmi in prebivalci.
Eden izmed pomembnih elementov je tudi opozorilo, da bi lahko prišlo do organiziranja vaških straž, če vlada ne bo ukrepala. To možnost je izpostavil Mesojedec, ki pravi, da civilna iniciativa ne bo več zadrževala samoorganizacije lokalnega prebivalstva, če vlada ne bo sprejela konkretnih ukrepov za izboljšanje razmer.
Čeprav je bilo že več sestankov z vlado, vključno z ministrom za notranje zadeve, konkretnih rešitev še ni na vidiku. Mesojedec in drugi predstavniki opozarjajo, da so potrebne dejanske zakonodajne spremembe, da bi se dolgoročno izboljšali pogoji za vse prebivalce(
Zaostrene razmere na Kočevskem
V zadnjem času je bilo v Kočevju več incidentov povezanih z napetostmi med Romi, lokalnim prebivalstvom in policijo (kar osem policistov je po poročanju Slovenskih novic dalo odpoved!). Ključne težave vključujejo pomanjkanje policistov in zaostrovanje odnosov med skupnostmi. Po zadnjih dogodkih, ko so Romi napadli policiste med aretacijo mladoletnika, so domačini izrazili strah in nezadovoljstvo z varnostnimi razmerami. Incidenti, kot so bežanje pred policijo in napadi na policiste, so postali bolj pogosti, kar je pripeljalo do dodatnih ukrepov s strani policije, ki zdaj krepi prisotnost v regiji. Policija se je morala odzvati tudi na obtožbe, da romske skupnosti obravnava drugače, kar pa je zavrnila. Trdi, da deluje skladno z zakonodajo, a se sooča s težavami zaradi širjenja lažnih informacij, ki krnijo zaupanje v njeno delo. Na primer, v javnosti so se pojavile govorice o domnevnih napadih in tatvinah, ki jih preiskave niso potrdile. Pomanjkanje policistov v Kočevju je postala pereča težava. V zadnjem letu je delovno razmerje zaradi različnih razlogov prenehalo več policistom, kar je poslabšalo situacijo, a načrtovana je zaposlitev novih kadrov, ki bodo izboljšali varnost.
Kaj lahko stori duhovščina?
„Tu moram biti najprej kritičen do nas samih v Cerkvi. Zaradi pomanjkanja duhovnikov in laiških sodelavcev se premalo ukvarjamo z Romi. A imamo tudi dobre primere. Naj omenim predvsem stalnega diakona Matica Vidica, ki je v svojem domačem okolju spoznaval Rome in se odločil, da vstopi v njihov svet. Tam naredi ogromno. Primer: s procesijo ob Marijinem vnebovzetju je povezal romski naselji Žabjak in Brezje pri Novem mestu, kar je daleč od tega, da bi bilo samoumevno. Takih ljudi bi potrebovali še veliko. Kjer se ob pogumnem delu laikov in duhovnikov med Romi ustvarjajo mala verna občestva, se tudi okolica polagoma spreminja. Kako čudovite priprave na sveto obhajili in sveto birmo doživljamo! Spovedi romskih otrok – tako globoke, da jih v naših skupnostih ne doživljam vsakodnevno. To so mala občestva znotraj romskih skupnosti, ki so kot sol in kvas. Zavedati pa se je treba, da takšno delo ni lahko in preprosto. In tu bi bil, po čemer me sprašujete, predlog za naša župnijska občestva: radi imejmo te ljudi! Ko po eni strani jasno povemo, kaj je treba storiti s tistimi, ki so povezani s kriminalom, ne smemo spregledati vseh drugih: med Romi je veliko dobrih ljudi, prihajajmo k njim, naj postajajo del živega župnijskega občestva. Ko pridejo v župnijsko cerkev, jih sprejmimo, ni jih treba gledati postrani, kar se pogosto dogaja,“ pa o sodelovanju z Romi v zadnji številki Družine razmišlja Peter Kokotec, nekdanji črnomaljski župnik, danes generalni vikar
novomeške škofije.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www
