To je evropska država, ki je izvedla občo mobilizacijo prvič po 30 letih

Po informacijah portala SafeNews vojaški oddelki po vsej državi državljanom te dni pošiljajo vabila, naj se javijo na mobilizacijski pregled.

SOFIJA – Bolgarija izvaja množično mobilizacijsko kontrolo, vpoklicuje rezerviste do 65. leta starosti, hkrati pa krepi obrambne zmogljivosti s sodelovanjem z ZDA in vstopom najnovejših lovcev F-16 blok 70 v operativno uporabo, poroča srbski spletni portal Nin. Bolgarija , ki že več kot trideset let ni izvajala mobilizacijske kontrole, je sprožila obsežno posodobitev seznamov rezervistov. Po informacijah portala SafeNews vojaški oddelki po vsej državi državljanom te dni pošiljajo vabila, naj se javijo na mobilizacijski pregled. Razpisi veljajo za vse moške od 18. leta do najvišje starostne meje glede na čin. Državljani se morajo prijaviti z osebno izkaznico, vojaško izkaznico in vabilom. V primeru neprijave so predvidene pravne sankcije.

Bolgarsko obrambno ministrstvo je razburjenje javnosti objavilo, češ da gre za “rutinski postopek” in redno posodabljanje baze rezervistov in vojaške opreme. Analize pa kažejo na zaskrbljujoč trend: število ljudi z opravljenim vojaškim usposabljanjem se vsako leto zmanjšuje za 5-7 %, predvidevajo pa, da bi Bolgarija v 14 letih lahko ostala brez funkcionalne rezerve. Uradniki zagotavljajo, da mobilizacija ni povezana z vojno v Ukrajini, niti s kakšnimi trenutnimi konflikti.

Ni pa skrivnost, da Bolgari krepijo sodelovanje z NATOM in ZDA. Kot poroča BNT, je Bolgarijo konec tedna obiskal namestnik pomočnika ameriškega obrambnega sekretarja za Evropo in Nato David Baker, ki je skupaj z obrambnim ministrom Atanasom Zaprjanovim in načelnikom generalštaba Emilom Eftimovim obiskal večnacionalno bojno skupino Nata. Kot poroča agencija Anadolu, je Bolgarija 13. aprila 2025 slovesno sprejela prvo operativno letalo F-16 Block 70 v tretji letalski bazi Graf Ignatievo. Predsednik Rumen Radev je v pogovoru z ameriškimi uradniki izpostavil, da je dobava bojnih letal F-16 le začetek širšega političnega in varnostnega sodelovanja. Poudaril je, da je treba pospešiti šolanje pilotov, industrijsko sestavljanje bojnih vozil v Bolgariji in razvoj domačih brezpilotnih sistemov.

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?

Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

To je bolgarska vojska

Bolgarska vojska trenutno šteje približno 36.950 aktivnih pripadnikov, ki jih dopolnjuje okoli 3.000 rezervistov. Sestavljajo jo kopenske sile, letalstvo in mornarica. Kopenske sile vključujejo dve mehanizirani brigadi ter več samostojnih polkov in bataljonov. Letalstvo upravlja s 106 letali in sistemi zračne obrambe na šestih letalskih bazah, mornarica pa razpolaga z različnimi ladjami, helikopterji in obalnimi obrambnimi sistemi. ​

Vojska še vedno uporablja precej sovjetske opreme, kot so lovci MiG-29 in Su-25, sistemi zračne obrambe S-300PT ter balistične rakete kratkega dosega SS-21 Scarab. Vendar pa je v teku obsežen proces modernizacije, ki vključuje nakup ameriških lovcev F-16 Block 70, večnamenskih korvet, oklepnih vozil Stryker, samovoznih havbic kalibra 155 mm, novih 3D radarjev in sistemov zračne obrambe.​

V okviru kopenskih sil so v uporabi tanki T-72, ki jih postopoma posodabljajo, ter pehotna bojna vozila BMP-23 in BMP-1. Na področju artilerije uporabljajo samovozne havbice 2S1 Gvozdika in večcevne raketomete BM-21. Za zračno obrambo so med drugim v uporabi sistemi S-125 Neva, S-75 Volkhov, 2K12 Kub in S-300PMU. Na področju brezpilotnih sistemov uporabljajo drone, kot so Aerosonde Mk4.7, RQ-11 Raven in Aquilla. ​

Bolgarska vojska je v zadnjih letih povečala obrambni proračun, ki zdaj znaša približno 2,18 % BDP, kar kaže na zavezanost k izpolnjevanju standardov Nata in izboljšanju obrambnih sposobnosti.

To so grožnje bolgarski nacionalni varnosti

Bolgarska nacionalna varnost se danes sooča z večplastnimi izzivi, ki izhajajo tako iz sodobnih geopolitičnih napetosti kot iz zgodovinskih dejavnikov. Geografsko se Bolgarija nahaja na pomembnem križišču med Evropo, Azijo in Bližnjim vzhodom, kar je skozi zgodovino pomenilo tako strateško prednost kot tudi vir številnih varnostnih tveganj. V času hladne vojne je bila Bolgarija del Varšavskega pakta in trdno vezana na Sovjetsko zvezo. Po njenem razpadu je država ubrala prozahodno pot ter leta 2004 postala članica Nata, leto kasneje pa tudi članica Evropske unije. Vendar pa pretekle povezave z Rusijo še vedno vplivajo na politično in energetsko strukturo države.

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

Ena izmed ključnih sodobnih nevarnosti za nacionalno varnost Bolgarije je kibernetska varnost, saj se država pogosto znajde tarča napadov, ki naj bi prihajali iz tujine, predvsem iz Rusije. Ti napadi niso usmerjeni zgolj v informacijske sisteme vlade, temveč tudi v infrastrukturo, bančni sistem in celo medije, s čimer ogrožajo politično stabilnost in zaupanje javnosti v institucije. Poleg tega so energetska odvisnost od ruskega plina in zgodovinske povezave z Rusijo lahko vir zunanjepolitičnega pritiska, kar postavlja Bolgarijo v občutljiv položaj znotraj Nata in EU, kjer se vse pogosteje pojavljajo razhajanja v odnosu do Moskve.

Drug pomemben vidik ogrožanja nacionalne varnosti predstavljajo demografski in družbeni dejavniki. Bolgarija se sooča z enim najhitrejših upadov prebivalstva v Evropi, kar dolgoročno vpliva na kadrovsko zmožnost obrambnega sistema. Poleg tega obstajajo tudi notranje napetosti, povezane z etničnimi in verskimi skupnostmi, predvsem romsko in turško manjšino, kjer se zaradi socialne izključenosti lahko ustvarjajo pogoji za radikalizacijo ali destabilizacijo določenih območij.

Migracijska pot iz Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, ki poteka skozi Balkan, predstavlja še en varnostni izziv, saj Bolgarija zaradi svoje vloge zunanje meje EU pogosto nosi breme povečanih migracijskih tokov, ob tem pa se sooča z omejenimi resursi za učinkovito upravljanje meje. Nazadnje, politična nestabilnost znotraj države, ki se kaže skozi pogosto menjavanje vlad, nizko zaupanje javnosti v politiko in razširjeno korupcijo, zmanjšuje sposobnost države, da enotno in učinkovito odgovori na kompleksne grožnje sodobnega sveta. Vse to kaže, da se nacionalna varnost Bolgarije ne opira zgolj na vojaške zmogljivosti, temveč na celovit pristop, ki vključuje stabilne institucije, družbeno kohezijo in jasno zunanjo politiko.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: mod.bg