
To ni šala: Država vrača denar prostovoljnim gasilcem – preverite, če ste na seznamu
Davčna olajšava za prostovoljne gasilce: konkretno priznanje za desetletja nesebičnega dela
V začetku aprila 2025 so slovenski prostovoljni gasilci v svojih modrih kuvertah prejeli nekaj, kar bi lahko opisali kot skrito priznanje. Ne medalja, ne diploma – pa vendarle nekaj, kar pomeni ogromno: davčna olajšava v višini 1.500 evrov. Ukrep, ki ga je uvedel nekdanji obrambni minister Matej Tonin, se nanaša na operativne gasilce z vsaj desetimi leti aktivne službe. Preprosto povedano: to je način, kako je oblast končno rekla “hvala” tistim, ki gasijo, čistijo, pomagajo.
Zakaj sploh olajšava?
Gre za osebno olajšavo – torej odbitek od dohodnine, ki posamezniku zmanjša davčno obveznost. V konkretnem primeru za gasilce: 1.500 evrov. Zakonska podlaga? Priznanje za dolgoletno, prostovoljno in nepoklicno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči. Država je rekla: „To ni zgolj hobi, to je družbeni steber.“
Po podatkih Finančne uprave RS (FURS) se ta olajšava prizna le na podlagi potrjenih evidenc gasilskih društev. Torej ne gre za avtomatsko pravico, temveč za status, ki ga potrdi sistem.
Kdo ima pravico?
Olajšava ni za vsakega, ki je kdaj nosil gasilsko majico. Pogoji so jasni:
- Članstvo v operativni enoti PGD,
- vsaj 10 let aktivnega delovanja,
- dokazi o sodelovanju pri intervencijah in vajah.
To pomeni, da so upravičenci tisti, ki niso zgolj formalno prisotni, ampak dejansko “skočijo” v opremo, ko zazvoni pozivnik. Realni junaki iz vasi, mest, zaselkov.

Kaj pomeni 1.500 evrov?
Po ocenah Ministrstva za obrambo (2024) takšna olajšava pri povprečni plači pomeni okoli 650 evrov letnega prihranka pri dohodnini. Kar ni zanemarljivo. Sploh, če vemo, da veliko prostovoljcev opravlja naloge v svojem prostem času, brez plačila, brez dnevnica, včasih celo na lastne stroške.

“To je prvič, da je država na tak način prepoznala naše delo. Olajšava ni le finančna spodbuda, ampak tudi simbolično priznanje za vse ure, ki jih preživimo na intervencijah in usposabljanjih,” je povedal prostovoljni gasilec iz okolice Radovljice, ki ima za sabo več kot 15 let gasilskega staža.
Brez njih ne gre: srce sistema
Slovenski sistem zaščite in reševanja v veliki meri sloni na prostovoljstvu. Kar 90 % vseh gasilskih enot v Sloveniji je prostovoljnih. To pomeni: če zagori na Kozjanskem, poplavi v Radečeh ali se zgodi nesreča pri Hodošu, bodo prvi na prizorišču najverjetneje ravno prostovoljni gasilci.
In ne gre le za gašenje. Pomagajo ob žledolomih, pri iskanju pogrešanih oseb, ob potresih, poplavah, prometnih nesrečah. So tihi motor solidarnosti.
V primerjavi s tujino
Podobne olajšave poznajo tudi drugod, vendar so v marsičem bolj simbolične narave. Na primer, v zvezni državi Alabama (ZDA) prostovoljni gasilci lahko uveljavljajo davčno olajšavo v višini 300 do 600 dolarjev, odvisno od aktivnosti (poroča revenue.alabama.gov). V Nemčiji imajo nekatere dežele nadomestila v obliki bonitet (npr. brezplačni javni prevoz), a ne univerzalne olajšave. V Avstriji so predlogi o davčni razbremenitvi še v razpravah. Slovenija je torej med redkimi, ki so oblikovale konkreten, finančno opazen ukrep.
Zakaj zdaj?
Vprašanje, ki si ga postavljajo mnogi: zakaj je do tega prišlo šele zdaj? Delno zaradi političnega pritiska (o tem so govorili že v obdobju 2020–2021), delno pa zato, ker je bilo treba urediti evidenco in določiti natančne kriterije.
Matej Tonin je leta 2022 kot obrambni minister dejal: “Prostovoljni gasilci so hrbtenica sistema zaščite in reševanja. Čas je, da jih tudi finančno prepoznamo.”
Olajšava kot spodbuda za prihodnost?
V nekaterih gasilskih društvih, zlasti v manjših krajih, se število aktivnih članov manjša. Ljudje se starajo, mladih primanjkuje. Bi lahko ta ukrep prispeval k ponovnemu zanimanju za prostovoljstvo? Morda.

Številne občine, med njimi tudi Šentjur, Kamnik in Česenik, so ukrep javno pozdravile. Občinski svet Česenika je celo napovedal, da bo poleg državne olajšave v prihodnje razmislil o dodatnih lokalnih stimulacijah za svoje prostovoljne gasilce (npr. brezplačna vadba, mestni prevoz).
Ne gre le za denar
Na koncu dneva se gasilec ne odloči za intervencijo zaradi dohodninske olajšave. Gre za vrednoto. Občutek dolžnosti. Klic srca. A v državi, kjer prostovoljci velikokrat nadomeščajo plačan sistem, je prav, da vsaj enkrat letno dobijo tudi konkretno hvalo.
Če vas bo letos presenetila vsota na vaši dohodninski odmeri – in ste prostovoljni gasilec z desetletno prakso – zdaj veste, zakaj. Ni pomota. Je priznanje. In hvala.
Vir:
- FURS (Finančna uprava RS)
- MORS (Ministrstvo za obrambo RS)
- STA (Slovenska tiskovna agencija)
- revenue.alabama.gov
Pripravil: N. Z.