To sta požrtvovalna mladeniča, ki sta iz ognja rešila tri življenja: 84-letnico, moža (84) in sina (58)
Starejša zakonca v prvem nadstropju. Ogenj že na stopnicah. Tretja oseba ujeta spodaj. Policista – brez gasilske opreme, brez oklevanja – gresta notri. In rešita vse tri.
Ko nekdo omeni herojsko dejanje, se marsikomu pred očmi prikaže kakšen film. Morda ameriška drama. Uniforma v počasnem posnetku, ogenj, eksplozija v ozadju, nekdo kriči. Ampak to ni bil film. To je bila Ljubljana, ponedeljek popoldne, ulica v Šiški, nekaj čez štiri. In to je bila čisto prava goreča hiša.
KLIC NA POMOČ
Po poročanju Policijske uprave Ljubljana se je požar začel v stanovanjski hiši v severnem delu Ljubljane – natančneje v eni izmed hiš na območju med Celovško cesto in Podutikom. Klasična stanovanjska stavba, dvonadstropna, z dvema stanovanjema. V zgornjem – starejši par. Spodaj še ena oseba. In ogenj? Ta ni čakal.
Ko sta policista (ime obeh za zdaj ostaja skrito, čeprav naj bi šlo za pripadnika PP Šiška z več kot desetletjem izkušenj) prva prispela na kraj dogodka, so plameni že lizali zunanje stene. Dvorišče pred hišo – v dimu. Okna odprta, iz enega pa – človeški glasovi, ki kličejo na pomoč.
To ni bila vaja.
STOPNIŠČE ŽE GORI. PA GRESTA.
Čeprav jima nihče tega ne bi mogel zameriti, če bi počakala gasilce – nista. Poročilo PU Ljubljana navaja, da sta si policista hitro izmenjala pogled, zagrabila odeji iz avtomobila (ja, navadni službeni odeji za prvo pomoč), in krenila proti stopnišču. Stopnice – lesene. Že v ognju.
Ampak – nimata izbire. Nad njima dve starejši osebi. Gospoda in gospa, ki se sama ne moreta več premikati. Starost, bolezen, otrplost. Policista vstopita – in gresta gor.
Eden zagrne gospo z odejo. Drugi pomaga gospodu. Prava koordinacija. In potem – dol. Po istem stopnišču, ki zdaj že razpada. Do vhoda, ven, do dvorišča. Vdihovano ni zrak – to je bil dim. Črn, gost, strupen.
Ko ju rešita? Se ne ustavita.
SPODAJ ŠE NEKDO
V pritličju je bil še en človek. Po podatkih, ki jih navaja RTV Slovenija, je šlo za sorodnika, ki je ob izbruhu požara skušal požar pogasiti s curkom vode in ročnimi gasilnimi aparati. Teoretično hvalevredno, v praksi – izredno nevarno. Ko ogenj že zajame strukturo stavbe, je čas za evakuacijo, ne za samoiniciativno junačenje.
Policista sta se ponovno podala v notranjost in ga pospremila ven – fizično, verbalno, odločno. Tudi on je bil zaradi dima že močno prizadet. Poškodovan ni bil nihče – vsaj ne huje. Ampak, poudarimo to še enkrat: to ni bila samoumevna sreča. To je bila neposredna posledica dejanj dveh ljudi.
OD KLICA DO PRIHODA GASILCEV
Ljubljanski gasilci – Gasilska brigada Ljubljana – so bili na prizorišču v nekaj minutah po klicu. A tisti ključen interval, teh morda štiri, pet minut med izbruhom in organiziranim prihodom reševalcev, je bil kritičen. Brez posredovanja policistov bi danes najverjetneje poročali o dveh smrtnih žrtvah in enem poškodovanem. Ne pa o rešenih življenjih.
In ne pozabimo – policisti niso gasilci. Nimajo požarne zaščitne opreme. Niti dihalnih aparatov. Tudi ne gasilnih kap. In vendar so šli – ker ni bilo druge izbire.
URADNE IZJAVE – IN IZRAZI SPOŠTOVANJA
V objavi Policijske uprave Ljubljana, objavljeni tudi na njihovem uradnem Facebook profilu, piše: »Kolegoma čestitamo za izkazan pogum in nesebično pomoč pri reševanju življenj. Poklon!« Kratko. Jedrnato. Ampak – resnično.
Kljub pritiskom vsakdanjega dela, kljub temu da so ravno policisti pogosto tarča javnih kritik, tokrat ne moremo mimo tega: brez teh dveh mož bi bile posledice hujše. Dosti hujše.
Kot je povedal eden izmed njunih kolegov, ki je želel ostati neimenovan: »Ko te pokliče klic na pomoč, pozabiš na uniforme, čine in pravila. Takrat si samo človek, ki mora pomagati drugemu človeku.«
NAJ BO TO TUDI OPOMNIK
Hiša v Šiški – po podatkih PGD Šiška – je bila starejša, z lesenimi konstrukcijami, brez sodobnih protipožarnih sistemov. Stanovalci niso imeli delujočih detektorjev dima. Požar se je razširil hitro – do prihoda gasilcev je bil objekt že delno uničen.
Dogodek je opomin, kako pomembna je preventiva. In kako pomembni so ljudje, ki reagirajo – takrat, ko je najtežje.
Post scriptum? Imenujmo jih. Nagradimo jih. Ne kot simbol. Ampak kot ljudi, ki so si zaslužili več kot en »like« na Facebooku.
Vsi trije rešeni – po naših podatkih gospa stara 84 let, njen mož 87, in sin – 58 let – so trenutno zunaj smrtne nevarnosti. In še vedno živi. Zaradi dveh ljudi, ki sta v ponedeljek naredila nekaj, kar si večina med nami lahko le želi, da bi zmogla – če bi bilo treba.
Pogum ni beseda. Pogum je dejanje.
Pripravil: N. Z.
Vir: FB, PU Ljubljana, 24ur.com, RTV Slovenija, PGD Šiška.
