Trgatve so po Sloveniji v polnem zamahu: preverili smo, kakšna bo letošnja letina
Letošnja trgatev je zaradi vročine, suše in drugih vremenskih udarcev precej slabša kot običajno. V nekaterih vinogradih v Goriških brdih je izpad pridelka tudi do 70-odstoten, na Krasu pričakujejo okoli petino manj grozdja, težave pa imajo tudi v Halozah.
V Brdih ponekod izgubili več kot polovico pridelka
Trgatev se je letos marsikje začela zelo zgodaj, ponekod celo več tednov pred običajnim terminom. Razlike med vinorodnimi območji pa so velike.
V Goriških brdih se je letošnja trgatev začela že 8. avgusta. Skupno pričakujejo okoli 4.800 ton grozdja, kar je približno tretjino manj od običajnega pridelka. Največji izpadi so na najbolj prizadetih legah, kjer je grozdja za 60 do 70 odstotkov manj. Drugod je padec manj izrazit in znaša približno 15 do 20 odstotkov.
Na najbolj izpostavljenih legah je grozdje ožgalo sonce
Dolgotrajna vročina in pomanjkanje vode sta pustila vidne posledice predvsem tam, kjer so bile trte dalj časa izpostavljene neposrednemu soncu. Del jagod je zaradi sončnega ožiga poškodovan, medtem ko je grozdje na bolj zaščitenih delih vinogradov v boljšem stanju. Sušno vreme pa je pomenilo tudi manj težav z nekaterimi boleznimi, zato manjša količina grozdja še ne pomeni nujno slabše kakovosti vina.
Vinogradniki na Krasu so morali zaradi pomanjkanja vode ponekod trte dodatno zalivati. Liste in grozde so škropili tudi z belo glino, ki je rastline ščitila pred močnim soncem in izsuševanjem. Kljub težkim razmeram je grozdje na številnih lokacijah dobro dozorelo in je zaradi obilice sonca zelo sladko.
V Istri trgatev dva do tri tedne prej
Eden najbolj izrazitih znakov letošnje sezone je zgodnji začetek trgatve v Istri. Ponekod so začeli grozdje pobirati dva do tri tedne prej kot običajno, kar sodi med najzgodnejše trgatve v zadnjih desetletjih.
V Halozah so se težave vrstile ena za drugo
Na vzhodu države so razmere drugačne. Posamezne dele Haloz je najprej prizadela pozeba, nato toča, poleti pa še suša. Zaradi kombinacije vremenskih udarcev je pridelek ponekod občutno manjši, pozna pa se tudi pri dozorevanju in količini soka v jagodah. Bolje je bilo v Slovenskih goricah, kjer so bile razmere zaradi drugačne sestave tal in manj uničujoče toče nekoliko ugodnejše.
Manj grozdja za zdaj ni prineslo večjega skoka odkupnih cen. Na severovzhodu države se osnovne cene večinoma gibljejo med približno 0,82 in 1,10 evra za kilogram, odvisno od sorte in kakovosti. Pri kakovostnejšem grozdju in določenih sortah lahko cena doseže tudi 1,5 do 2 evra za kilogram.
Vinogradnikom škodo povzroča še divjad
Na Krasu dodatne težave povzročajo divji prašiči in ptice, ki pojedo grozdje in poškodujejo trte. V enem od vinogradov je bila škoda na hektarju ocenjena na približno 15.000 evrov, potem ko je divjad pobrala praktično ves pridelek. Poleg letošnjih težav ostaja tudi dolgoročnejši problem zmanjševanja vinogradniških površin.
Letošnja trgatev bo tako ostala v spominu predvsem po zelo zgodnjem začetku, velikih razlikah med posameznimi vinogradi in številnih vremenskih ekstremih. Količine bodo marsikje manjše, dokončno kakovost letnika 2026 pa bo mogoče oceniti šele po zaključeni predelavi grozdja.
Vir: podatki vinogradnikov, vinskih kleti in lokalnih pridelovalcev
Napisal: K. J.
