Urška Klakočar Zupančič in Anton Rop po referendumu brez ovinkarjenja: »Ljubljana si po 20 letih zasluži priložnost za spremembo«
Referendum o parkirni ureditvi ni dosegel zahtevanega kvoruma, toda Urška Klakočar Zupančič in Anton Rop v rezultatu ne vidita poraza. Več kot 40.000 glasov proti želita spremeniti v dokaz, da se je v Ljubljani začel upor proti dolgoletnemu načinu vodenja mesta.
Pravno poraženi, politično opogumljeni
Na papirju je rezultat jasen: pobudniki referenduma niso uspeli. Glasovanja se je udeležilo nekaj manj kot 19 odstotkov volilnih upravičencev, zato zavrnitveni kvorum ni bil dosežen. Odlok tako na referendumu ni padel, čeprav je proti glasovalo več kot 94 odstotkov udeležencev oziroma več kot 40.000 ljudi.
Toda prav tukaj se začenja politični boj za razlago rezultata. Mestna oblast lahko poudarja prenizko udeležbo in neuspeh pobudnikov. Klakočar Zupančič in Rop pa v ospredje postavljata izjemno visok delež glasov proti. Po njuni razlagi Ljubljana ni ostala tiho – mesto je poslalo opozorilo, le da to ni bilo dovolj močno, da bi doseglo pravni učinek.
»Trenutno vodstvo Mestne občine Ljubljana kljub temu ne more slaviti zmage,« so sporočili iz njune liste. Več kot 94 odstotkov glasov proti razumejo kot »glasen in nedvomen ne trenutnemu načinu vodenja mesta«.
Toda 94 odstotkov ni 94 odstotkov Ljubljane
Rezultat je za nasprotnike mestne politike nedvomno spodbuden, vendar zahteva tudi nekoliko hladnejši pogled. Proti je glasovala velika večina tistih, ki so prišli na volišča – ne pa velika večina vseh Ljubljančank in Ljubljančanov.
Prav nizka udeležba bo zato osrednji argument Jankovićeve strani. Nasprotniki pa bodo odgovarjali, da je že več kot 40.000 glasov dovolj resno opozorilo, ki ga mestna oblast ne bi smela odpraviti z zamahom roke. Referendum je tako razkril dve povsem različni Ljubljani: eno, ki je ostala doma, in drugo, ki je prišla na volišče ter skoraj enotno glasovala proti.
Očitek o »enoosebnem vodenju«
Klakočar Zupančič in Rop sta pri odzivu uporabila ostre besede. Sedanji oblasti očitata aroganco, ignoriranje civilne družbe in »enoosebno paradigmo vodenja mesta«. Prepričana sta, da si Ljubljana po skoraj dveh desetletjih zasluži nov razvojni zagon in politiko, ki bo namesto betona v ospredje postavila ljudi.
S tem referendum o parkiriščih spreminjata v precej širšo zgodbo. Ne govorita več samo o prometnem odloku, dovolilnicah ali plačljivem parkiranju. Govorita o načinu odločanja, odnosu do prebivalcev in vprašanju, ali je po dvajsetih letih prišel čas za zamenjavo na vrhu prestolnice.
Prvi resnejši preizkus njune skupne liste
Klakočar Zupančič in Rop sta skupno listo napovedala tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami, vendar še ni znano, kdo od njiju bo dejansko kandidiral za župana oziroma županjo. Aktualni župan Zoran Janković je medtem že napovedal novo kandidaturo.
Majska anketa Ninamedie je Jankoviću pripisala približno 37-odstotno podporo, Klakočar Zupančič pa okoli 20 odstotkov. Takšno razmerje nakazuje, da bi lahko močan izzivalec prvič po dolgem času resneje zapletel ljubljansko župansko tekmo in Jankoviću otežil zmago že v prvem krogu.
Referendum je njuni listi ponudil temo, številke in čustvo, na katerem lahko gradi kampanjo. Toda protestni glas še ni nujno tudi glas za novega župana. Do volitev bosta morala pokazati predvsem to, kaj bi v Ljubljani naredila drugače – in kdo bo prevzel odgovornost za napovedano spremembo.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa.
