V Vatikanu svetovna smetana – poglejte, kdo vse je prišel na zadnje slovo (VIDEO)
VATIKAN – Danes je svet obstal. Ne zaradi vojn, ne zaradi katastrof. Zaradi pogreba enega redkih voditeljev, ki je v času neštetih razdelitev vztrajno gradil mostove. Papež Frančišek je v Vatikanu dočakal veličastno, a pretresljivo preprosto slovo.
Svetovna elita – v prvi vrsti, a tiho
Sončno dopoldne, Trg svetega Petra poln – in vendar v tišini, ki je nosila težo stoletij. Po navedbah STA in dpa se je v Vatikanu danes zbralo kar 162 delegacij. Predsedniki držav, premierji, monarhi. Vsi – v črnini, v spoštovanju.

Donald Trump, skupaj z Melanio, se je ob prihodu ustavil pred papeževo krsto. Melania – odeta v elegantno črno, obraz strog, pogled navzdol. Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil tam. V očeh večine ni bilo mogoče ne opaziti – žalost, spoštovanje, pa tudi nekakšno tesnobo.


Med evropskimi velikani so izstopali Emmanuel Macron, Olaf Scholz, Viktor Orbán. A niso dominirali. Bili so samo še ena kapljica v oceanu tistih, ki so se prišli poklonit, piše dpa.
Applause breaks out at the Vatican as Ukrainian President Volodymyr Zelenskyy arrives for the funeral of Pope Francis.
— ABC News (@ABC) April 26, 2025
Live updates: https://t.co/WY9GHQCTOj pic.twitter.com/JQPDx1BXX9
Monarhi? Veliko njih. Princ William (zdelo se je, da je starejši, kot ga poznamo s televizije), španski kraljevi par Filip in Letizia, švedski kralj Carl Gustaf s Silvijo, belgijski Filip in Matilda… Vsi so prileteli v Rim – tja, kjer se danes ni odločala prihodnost, ampak so pokopali preteklost.

HRH Prince William, The Prince of Wales attending the funeral of Pope Francis in St. Peter’s Square, Vatican City.
— The British Prince (@freedom_007__) April 26, 2025
His suit and tie is on point and Wills is looking every inch a statesman 💙 #PrinceWilliam 🙏🇻🇦 pic.twitter.com/ugHwZNOdqC
Po poročanju Associated Pressa so norveškega prestolonaslednika Haakona in njegovo soprogo Mette-Marit mnogi opazili že na vhodu v Vatikan – skromna, skoraj neopazna, a jasna prisotnost.
More people are now flocking to the Saint Peter's Square in Vatican for the funeral of Pope Francis.
— Jervis Manahan (@JervisManahan) April 26, 2025
Filipino priest Fr. Jan Brian Samson, who's in Vatican, shared photos a few moments before the funeral mass begins. #SalamatPopeFrancis
(📷: Fr. Jan Brian Samson)@ABSCBNNews pic.twitter.com/FIBWsxFjwb
Kdo je sedel spredaj?
Kot poroča dpa, so bile vrste visoko organizirane – visoki gostje so sedeli na desni strani trga, po abecedi (francoski, seveda). Toda ne vsi.
President Bongbong Marcos and First Lady Liza Marcos stand behind U.S. President Donald Trump and First Lady Melania Trump during the funeral Mass of Pope Francis at the Vatican on Saturday.
— Interaksyon (@interaksyon) April 26, 2025
They are joined by other foreign dignitaries, including Poland's President Andrzej Duda… pic.twitter.com/oOxVrEszWl
Argentinski predsednik Javier Milei in italijanska premierka Giorgia Meloni sta sedela v častni prvi vrsti. Nič nenavadnega – Frančišek je bil Argentinca, Melonijeva pa danes najbolj vplivna političarka Italije.
Melania Trump je pred papeževo krsto stala nekaj trenutkov več, kot protokol zahteva. “Papež Frančišek je bil mož miru. Pokloniti se mu je bila čast,” je povedala za Reuters. Brez dodatnih besed. Saj jih ni bilo treba.

Zadnja vožnja – brez kamer
Po zaključku žalnega obreda so krsto naložili na predelan papamobil – ne pompozno, ne teatralno. Samo spoštljivo.
Po poročanju Associated Pressa je kolona prepotovala približno šest kilometrov skozi rimske ulice. Bazilika Marije Snežne, antična cerkev, ki je preživela vse od 5. stoletja, je postala Frančiškovo zadnje zatočišče.
À Dieu Pape François ❤️#PapeFrancois #Vatican #Pape #Roma pic.twitter.com/9b02KkRsYI
— Infos cathos ❤ (@infoscathos) April 25, 2025

In tam? Tam so bile stvari še bolj preproste. Grob z napisom “Franciscus”. Brez kamer, brez šova. Samo molk.

The beginning of the Requiem Mass for Pope Francis pic.twitter.com/gP7Jbqtzjb
— Vatican News (@VaticanNews) April 26, 2025
Slovenska prisotnost? Očitna.
Iz Slovenije sta prišla predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob – vsak s svojim partnerjem. Ob njima pa še veleposlanik pri Svetem sedežu Franci But in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje.
“Papež Frančišek je s svojo odprtostjo svetu, tudi neverujočim, gradil mostove, kjer so bili prej zidovi. Njegovo zapuščino bomo čutili še dolgo,” je izjavila predsednica Musarjeva za STA. Izjava, ki jo je bilo tisti trenutek mogoče samo ponotranjiti.
In ja, med slovenskimi verniki je bilo čutiti posebno navezanost na Frančiška. Marsikateri duhovnik – posebej v ljubljanski nadškofiji – je v pridigah pogosto citiral njegove socialne okrožnice.
Frančišek – človek, ki je prišel s konca sveta
Ko je Jorge Mario Bergoglio leta 2013 stopil na balkon bazilike sv. Petra in se skromno predstavil kot “papež s konca sveta”, si je malo kdo predstavljal, kaj vse bo sledilo.
Kot poudarja The New York Times, je bil Frančišek nesporen glas revnih. Svoja prizadevanja je usmeril tudi v ekološko vprašanje – okrožnica Laudato si’ iz leta 2015 ni bila samo cerkveni dokument, temveč manifest za vse, ki jim je mar za planet.
Ampak ni šlo vedno gladko.
Njegova prizadevanja za spremembe v Cerkvi so naletela na trdovratne odpore. Konservativni kardinali, zlasti iz Severne Amerike, mu niso prizanašali. A Frančišek ni klonil. “Cerkev mora biti kot poljska bolnišnica,” je izjavil v intervjuju za La Civiltà Cattolica leta 2013.
In še danes ta slika ostaja – Cerkev, ranjena, a pripravljena pomagati.
Kaj zdaj?
Kot ugotavlja BBC, bo novi papež (kdorkoli že bo) podedoval Cerkev, ki je na razpotju. Ženske diakonije, odnos do LGBTQ skupnosti, vprašanje migracij – vse to visi v zraku.
“Frančišek je odprl vrata,” je zapisala La Repubblica, “vendar čeznje bo moral stopiti nekdo drug.”
Še posebej zanimivo bo spremljati vlogo evropskih škofovskih konferenc – tudi slovenske. Po nekaterih napovedih (Vatican News) bi utegnile nove sinode zahtevati več pristojnosti lokalnim Cerkvam, kar bi lahko radikalno preoblikovalo katoliško realnost v državah, kot sta Slovenija in Hrvaška.
Ganljivo slovo – in dolga senca
Ko so se oglasili zvonovi bazilike Marije Snežne – počasi, težko, skoraj otožno – so verniki po celem svetu čutili isto: nekdo pomemben je odšel.
“Papež Frančišek ni bil le pastir katoličanov, bil je pastir sveta,” so bile besede nuncija pred začetkom obreda.
In te besede – niso bile le protokolarne. Bile so resnične.
Frančišek ni pustil samo institucije, ki je drugačna. Pustil je tudi vprašanje: bomo zmogli naprej po poti, ki jo je pokazal? Ali bomo spet zdrsnili v stare vzorce?
Odgovor? Šele prihaja.
Pripravil: N. Z.
Vir:
- STA
- dpa
- Reuters
- Associated Press
- The New York Times
- BBC
- La Repubblica
- Vatican News
- La Civiltà Cattolica
- foto: X