
Iz Bele hiše: Trump spremenil pravila igre – kako bo to vplivalo na vašo denarnico?
V živo: Trumpova trgovinska revolucija pretresa svet – carine, strahovi in povračila v zraku
2. april 2025 je dan, ki si ga bodo zapomnili tako na Wall Streetu kot v Bruslju. Donald Trump ga je poimenoval “dan osvoboditve”. A svet ne diha lažje. Ravno nasprotno – diha hitreje, plitkeje, zaskrbljeno. ZDA uvajajo nove carine. Svet odgovarja. Mi spremljamo v živo.
Vrtnice, kamera in carine
Na pogled je bilo vse kot iz razglednice: vrt Bele hiše, popoldansko sonce, ameriške zastave. Potem pa Trump pred kamere. „To je dan osvoboditve za ameriško gospodarstvo. Od zdaj naprej bomo igrali po svojih pravilih.“
Kaj pomeni “igrati po svojih pravilih”? Trumpova administracija je razgrnila nov sveženj ukrepov: carine na skoraj ves uvoz. Od čokoladnih tablic iz Belgije do Toyot iz Japonske. Ni izjem. Samo številke. In tiste niso nizke.
„Koliko vi zaračunate nam, toliko bomo zaračunali mi vam,“ je dejal Trump že februarja. Zdaj je to postal zakon.
Zadnje informacije glede Trumpovih izjav
Trump speaking live momentarily. X Link:
— Matt Walter (@LivinLrge) April 2, 2025
Make America Wealthy Again! $SPY $SPX #QQQ #Markets https://t.co/WWUcqqtdSR
Najnovejše informacije glede Trumpovih carin in njihovih posledic vključujejo naslednje ključne točke:
1. Evropska unija pripravlja povračilne ukrepe:
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da ima EU pripravljen močan načrt za povračilne ukrepe v primeru uvedbe ameriških carin. To vključuje uvedbo carin na ameriške izdelke v vrednosti približno 28 milijard dolarjev, med katerimi so jeklo, aluminij, tekstil, gospodinjski aparati in kmetijski proizvodi.

2. Elon Musk naj bi zapustil vladno funkcijo:
Po poročanju medija Politico je predsednik Trump svojim sodelavcem zaupal, da bo Elon Musk kmalu odstopil s položaja v vladi. Musk trenutno vodi Oddelek za vladno učinkovitost (DOGE), vendar naj bi se zaradi nepredvidljivega vedenja umaknil iz javne službe in se osredotočil na svoje poslovne podvige.
3. Tehnološka industrija previdno optimistična glede carin:
Velika tehnološka podjetja, kot so Apple, Google in Meta, vidijo Trumpove carine kot potencialno priložnost za pogajanja o boljših trgovinskih pogojih, zlasti glede digitalnih davkov in regulacij, ki jih uvajajo tuje vlade. Vendar obstaja zaskrbljenost, da bi obsežne carine lahko negativno vplivale na prodajo in povečale stroške za potrošnike.
Te informacije osvetljujejo kompleksnost in obseg posledic, ki jih imajo Trumpove carine na mednarodne odnose in globalno gospodarstvo.
Kako visoko skačejo nove carine?
V dokumentu, ki ga je objavila Bela hiša danes, v sredo zjutraj (1. april po lokalnem času), piše: “Uvozna carina bo znašala 10 %, z možnostjo povečanja na 25 % za ključne sektorje, kot so avtomobilska industrija, elektronika in jeklo.” (vir: whitehouse.gov)
Evropa je nemudoma dvignila obrv. „Evropa ima vsa orodja na mizi,“ je izjavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala: „Ne bomo oklevali, če bo treba braniti evropske interese.“ (poroča El Pais, 2. april 2025)
Zadnje informacije glede carin pa so:
Ameriški predsednik Donald Trump je danes, 2. aprila 2025, napovedal uvedbo novih carin na uvoz v ZDA. Osnovna 10-odstotna carina bo veljala za vse uvožene izdelke, pri čemer bodo nekatere države soočene z višjimi stopnjami:
- Evropska unija (EU): 20-odstotna carina
- Kitajska: 34-odstotna carina
- Japonska: 24-odstotna carina
- Združeno kraljestvo (UK): 10-odstotna carina
- Avstralija: 10-odstotna carina na izvoz govedine
- Vietnam: 46-odstotna carina
- Tajvan: 32-odstotna carina
- Kambodža: 49-odstotna carina
Poleg tega je Trump napovedal 25-odstotno carino na vse uvožene avtomobile. Te ukrepe je označil kot “dan osvoboditve” za ameriško industrijo, saj naj bi pomagali ponovno vzpostaviti proizvodnjo in delovna mesta v ZDA.
Države, kot je Avstralija, so bile posebej omenjene; na primer, avstralska govedina bo obremenjena z 10-odstotno carino, ker naj bi Avstralija zavračala uvoz ameriške govedine za zaščito svojih kmetov.

Ti ukrepi so povzročili zaskrbljenost med ameriškimi trgovinskimi partnerji in ekonomisti, ki opozarjajo na morebitne negativne posledice za globalno gospodarstvo in možnost povračilnih ukrepov drugih držav.
EU: S pripravo povračilnih ukrepov so že končali
Po informacijah Wall Street Journala bo EU najprej udarila tam, kjer boli – viski, motorji, jadrnice. Do 50-odstotne carine. Drugi val bo še hujši, pravijo v Bruslju. Podrobnosti niso javne. A že dejstvo, da so v pripravljenosti, pove vse.
Hrvaški premier Andrej Plenković je jasno povedal: „Hrvaška se ne bo odzivala samostojno. To je skupna evropska pristojnost. Čakamo signal iz Bruslja.“ (navaja N1 Zagreb)
In Slovenija? Za zdaj tiho. A tiho pred nevihto. Po nekaterih neuradnih informacijah iz Ministrstva za gospodarstvo so že v teku analize, kateri slovenski izvozniki bi lahko bili prizadeti. Predvsem kovinska industrija, farmacija, celo vinarski sektor.
Zakaj ta poteza zdaj?
Vprašanje, ki si ga zastavljajo tudi analitiki. Trump je sicer ves mandat zagovarjal “America First”, a tako drastične poteze niso bile pričakovane – vsaj ne zdaj. Nekateri domnevajo, da gre za predvolilni manever. Drugi opozarjajo na porast kitajskega izvoza v Latinsko Ameriko in na ameriški jug.
„Trump vidi svet kot tekmo. Zmagaš ali izgubiš. Ni sredine,“ je komentiral ekonomist Robert Hockett za CNN International.
Potrošniki bodo prvi, ki bodo obremenjeni
Poceni izdelki? Pozabite. Kot poroča Time Magazine, bo nova carinska politika najbolj prizadela srednji in nižji sloj. Telefon? Dražji. Avto? Dražji. Celo električna zobna četka bo stala nekaj dolarjev (pri nas evrov) več.
In ne gre samo za denar. Gre za negotovost. Bo podjetje v Mengšu še lahko izvažalo rezervne dele za ameriške električne omarice? Kaj pa lak za nohte iz Španije? Kaj pa suha salama iz Piemonta?
V podjetju Povšemetal pravijo, da trenutno še ne sprejemajo konkretnih odločitev, saj čakajo na usmeritve iz Bruslja.
„Naši izdelki so del evropske verige dobav, zato je ključno, da se odziv uskladi na ravni EU. Če bodo carine uvedene, bomo morali na novo izračunati stroške izvoza in preveriti alternative,“ so povedali za naš portal.
Strah pred verižnicami, ki se bodo trgale
Kdo bo prvi popustil? Trump? EU? Kitajska?

Kitajska se že pripravlja na protiukrepe. Po poročanju South China Morning Post bo Peking uvedel “zrcalne carine” in dodatne administrativne omejitve za ameriška podjetja na kitajskem trgu. Kanada se ravno tako ne bo delala, da je nevtralna. „Ne bomo molčali,“ je dejal premier Justin Trudeau.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Mnogo več, kot se zdi na prvi pogled. Lani je Slovenija v ZDA izvozila za skoraj 800 milijonov evrov izdelkov (vir: SURS). Največ: farmacija, stroji, visoka tehnologija. Če pride do carin na te izdelke, bo prizadetih več kot 150 podjetij, ocenjuje Gospodarska zbornica Slovenije.
In kar je še huje – členice EU bodo verjetno uvedle dodatne carine na ameriške izdelke. Kaj to pomeni za lekarnarja v Novem mestu, ki je že zdaj v cenovnem primežu? Za podjetje iz Kranja, ki proizvaja medicinske senzorje?

Kaj pomenijo Trumpove carine za Slovenijo – v 5 točkah
1. Povečani stroški za slovenska podjetja
Podjetja, ki izvažajo v ZDA (farmacija, elektronika, kovine), bodo morala plačati do 25 % višje dajatve – kar lahko pomeni nižjo konkurenčnost ali celo izgubo poslov.
2. Nevarnost povračilnih ukrepov EU
Če EU uvede povratne carine na ameriške izdelke, bo to vplivalo tudi na uvoz iz ZDA v Slovenijo – od medicinske opreme do IT tehnologije.
3. Ogroženih več kot 150 slovenskih podjetij
Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije bo carinski spor neposredno prizadel več kot 150 izvozno usmerjenih podjetij, zlasti v osrednji Sloveniji, Koroški in Savinjski regiji.
4. Dvig cen za potrošnike
Cene tehnoloških izdelkov, avtomobilov, orodij in drugih uvoženih produktov iz ZDA se bodo neizogibno povišale, kar bo vplivalo na družinski proračun.
5. Povečana gospodarska negotovost
Negotovost na globalnem trgu pomeni več tveganj tudi za slovensko industrijo in investitorje. To lahko vpliva na nova vlaganja, zaposlovanje in rast BDP.
Svet drsi proti novi dobi gospodarskega protekcionizma
Zgodovina uči. Leta 1930 so ZDA z zakonoma Smoot-Hawley uvedle visoke carine, kar je poglobilo veliko depresijo. Tudi zdaj mnogi opozarjajo, da globalna odvisnost pomeni, da nobena država ne more igrati solo.
Toda Trump ni Roosevelt. In leto 2025 ni leto 1930. Svet je drugačen. Hitrejši. Povezan. A hkrati ranljivejši. Vsaka carina je kot kamen v mehki mreži svetovnih trgovinskih poti.
Kot je zapisala New York Times kolumnistka Ana Swanson: „To ni le sprememba carinske politike. To je sprememba paradigme.“
Vprašanja, ki ostajajo odprta
Kaj bo z inflacijo? Bodo centralne banke reagirale? Kako bo na vse skupaj reagiral IMF? Bo EU vztrajala pri enotnem odgovoru ali bodo posamezne članice izstopile iz vrste?
Za zdaj spremljamo v živo. Po svetu – in tudi pri nas – vsi čakajo naslednjo potezo. In v tej partiji šaha so figure velike. A posledice bodo morda še večje.
Vsi pa se sprašujemo: Bo svet po 2. aprilu 2025 še isti?
Pripravil: N. Z.
Vir: Reuters, BBC, WSJ, El Pais, CNN, Time, NYT, SURS, N1