Vinko Gorenak pri celjskem škofu, opredelila sta odprta vprašanja med državo in Cerkvijo
Celjski škof je državnemu sekretarju predstavil še praznovanje 20. obletnice Škofije Celje, njeno dosedanjo pot in izzive, s katerimi se škofija srečuje.
CELJE – Državni sekretar dr. Vinko Gorenak je obiskal celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. V ospredju pogovora so bili odnosi med Republiko Slovenijo in Katoliško cerkvijo ter vprašanja, ki med stranema ostajajo odprta.
Srečanje je potekalo v ponedeljek, 13. julija, Škofija Celje pa je informacijo o njem objavila tri dni pozneje. Maksimilijan Matjaž je predsednik Komisije za odnose z državo pri Slovenski škofovski konferenci, zato je pristojen za dialog o vprašanjih, ki zadevajo Katoliško cerkev in državo.
Gorenak in Matjaž sta po navedbah škofije izmenjala stališča o medsebojnih odnosih ter opredelila odprta vprašanja. Katera konkretna vprašanja so bila na mizi, v objavi niso pojasnili. Pogovora se je udeležil tudi dr. Tilen Vesenjak, pravni svetovalec Slovenske škofovske konference.
Celjski škof je državnemu sekretarju predstavil še praznovanje 20. obletnice Škofije Celje, njeno dosedanjo pot in izzive, s katerimi se škofija srečuje.
Kako je urejen odnos med državo in Katoliško cerkvijo?
Temeljno izhodišče določa 7. člen slovenske ustave: država in verske skupnosti so ločene, verske skupnosti pa so enakopravne in njihovo delovanje je svobodno.
Ustavno sodišče je načelo ločenosti razložilo s tremi prvinami: država mora biti versko in nazorsko nevtralna, verske skupnosti morajo biti avtonomne na svojem področju, država pa mora do njih ohranjati enakopraven odnos. Ločenost pri tem ne izključuje sodelovanja, če država ostaja nevtralna in se z določeno vero ali versko skupnostjo ne istoveti.
Odnos med Republiko Slovenijo in Katoliško cerkvijo dodatno ureja sporazum s Svetim sedežem, ki je začel veljati 28. maja 2004. Ta določa, da sta država in Katoliška cerkev vsaka v svoji ureditvi neodvisni in samostojni, obenem pa predvideva njuno sodelovanje pri prizadevanjih za skupno dobro. Katoliška cerkev lahko deluje po kanonskem pravu, vendar mora pri svojem delovanju spoštovati slovenski pravni red.
Pravno ureditev verskih skupnosti dopolnjuje Zakon o verski svobodi, ki ureja individualno in kolektivno versko svobodo, pravni položaj cerkva in drugih verskih skupnosti, njihovo registracijo ter pravice njihovih pripadnikov.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Celjska škofija
