Vlada izbrala nadzornike, ki odločajo o vaših računih za elektriko – tu je več o njih
Kdo odloča o naši položnici? Novi nadzorniki Agencije za energijo in razkritje izbora brez razgovorov
LJUBLJANA – Po burnem odzivu javnosti na uvedbo novega sistema omrežnin, ki je razdelil politiko in sprožil dvome o nepristranskosti Agencije za energijo, je oblast zdaj imenovala tri nove člane njenega nadzornega sveta. A razkritje postopka izbora sproža nova vprašanja – predvsem, zakaj pogovorov s kandidati ni bilo.
Vroča tema: Omrežnina kot politični razdelek
Se spomnite, ko ste januarja z odprtimi usti gledali v račun za elektriko? Niste bili edini. Novi sistem obračuna omrežnine – ta zdaj ločuje porabo in priključno moč – je povzročil precejšnjo zmedo. Tudi jezo. Pa ne samo med navadnimi ljudmi.
Odziv? Opozicija je sistem poimenovala “ekonomski Frankenstein”, del koalicije pa je branil, da gre za «korak k pravični razdelitvi stroškov». Kaj se je zgodilo za zaprtimi vrati?
Najprej sta odstopila dva člana nadzornega sveta Agencije za energijo – Mitja Breznik in Sandi Šterpin. Vlada jih je povabila k odstopu, ker naj bi izgubili zaupanje javnosti. A trije ostali – Franc Žlahtič (predsednik), Janez Kopač in Borut Bratina – so ostali.
Tako je bilo tri sedeži v nadzornem svetu praznih. In to v trenutku, ko so bile odločitve tega organa ključne za prihodnje cene elektrike.
Kdo zdaj sedi v svetu in kako so jih izbrali?
Minister za okolje, energijo in podnebje Bojan Kumer je konec lanskega leta objavil javni poziv. 21 prijav, 14 izpolnjuje pogoje. Ministrstvo je izbralo dva: Janeza Pustatičnika in Gorana Brankoviča. Tretjega, Črta Klančiča, pa je – kot dopušča 50. člen energetskega zakona – neposredno imenovala vlada.
Zakaj prav ta trojica?
„Pustatičnik in Brankovič imata poleg elektrotehnične tudi ekonomsko izobrazbo, kar ju ločuje od ostalih,” je pred poslanci pojasnila državna sekretarka Tina Seršen. Oba naj bi imela tudi dolgoletne vodstvene izkušnje.
Klančič pa je pravnik. In to ni zanemarljivo. Med prijavljenimi naj ne bi bilo nobenega drugega pravnika, kar naj bi vlado spodbudilo k imenovanju prav njega. Ima izkušnje z varstvom konkurence, kar je v energetiki vse bolj pomembno. Tako trdi Seršen.
Ampak … brez razgovorov?
To pa je dvignilo marsikatero obrv.
„Ne verjamem, da lahko zgolj iz življenjepisa ocenimo človeka,“ je dejala Anja Bah Žibert (SDS). V njenih očeh je to „nepremišljena praksa“.
Tudi Miroslav Gregorič iz vrst Gibanja Svoboda ni bil navdušen nad izbiro. Zlasti nad Goranom Brankovičem:
„V 30 letih je zamenjal 17 podjetij in opravljal funkcije v 24 nadzornih svetih. Je res to pravi človek za stabilno delovanje agencije?“
Kaj je bil odgovor Seršenove? Da so kandidati morali priložiti obsežno dokumentacijo. Dokazila o izkušnjah, referencah, vodenju, izobrazbi. In da so se odločili, da razgovori niso potrebni. Povedano drugače – “papirji so povedali dovolj”.
Kdo torej so ti ljudje?
Janez Pustatičnik
Verjetno najbolj znan obraz izmed trojice. Bil je stečajni upravitelj propadle Adrie Airways. Novembra 2023 ga je vlada nastavila za direktorja javnega podjetja Infra, ki skrbi za vodno infrastrukturo na spodnji Savi. Elektrotehnik. Ekonomist. In, kot trdijo z ministrstva, nekdo z izkušnjami iz gospodarstva in upravljanja.
Goran Brankovič
Zgodba nekoliko bolj dinamična. Bil je generalni direktor Slovenskih železnic, vodil je tudi Terme Čatež, Presad in še kaj. Danes je zaposlen v Zavarovalnici Triglav. Bil je član nadzornega sveta HSE, a so ga razrešili. Njegova kariera je prepletena s številnimi prehodi – kar je za nekatere prednost, za druge opozorilni znak.
Črt Klančič
Najmanj izpostavljen v medijih. Delal je na področju telekomunikacij in bančništva, med drugim tudi v Banki Slovenije. Po izobrazbi pravnik. Na papirju morda ne ravno „energetski strokovnjak”, a poznavalec regulative, kar vlada dojema kot prednost (vir: izjava Tine Seršen v DZ).
Zakaj je to pomembno?
Ker ta nadzorni svet nadzira Agencijo za energijo. Ki med drugim določa tarifne modele. Ki vplivajo na račune. Vaše in moje.
Po oceni energetskega analitika dr. Boštjana Goloba z Energetskega instituta Hrvoje Požar na Hrvaškem (navaja Delo) bo zdaj ključna naloga sveta „revizija vpliva nove omrežnine v praksi“. In le močan, strokoven in uravnotežen nadzorni svet lahko po njegovem mnenju zagotovi ravnovesje med interesi potrošnikov in elektrodistributerjev.
Pravnik, inženir, ekonomist – prava kombinacija?
Oblast trdi, da je sestava sveta zdaj bolj raznolika. In da bo to pripomoglo k boljšemu nadzoru. Kritiki pa se sprašujejo: Ali ni imenovanje mimo razpisa pravzaprav korak nazaj?
„Če vlada sama imenuje nadzornike mimo razpisa, se moramo vprašati, kje so varovalke,“ je na omrežju X zapisala energetska svetovalka Tanja Medved.
Vprašanje, ki visi v zraku: Ali bo ta nadzorni svet res neodvisen?
Novi člani nadzornega sveta Agencije za energijo prihajajo v najbolj občutljivem trenutku. Sistem omrežnin je še vedno vroča tema. Položnice nihajo. Ljudje so zmedeni.
Odločitve teh treh imenovancev lahko v prihodnje vplivajo na marsikaj – ne le na številke na računu, ampak tudi na smer energetskih reform, vlaganja v infrastrukturo in razmerja moči med trgom in uporabniki.
Vprašanje pa ostaja: Je bil postopek izbire dovolj transparenten? In – ali bomo od teh nadzornikov dobili predvsem več zaupanja ali pa zgolj več obračunske moči na položnici?
Ali nova sestava res prinaša večjo strokovnost ali pa gre zgolj za politični nadzor nad regulatorjem?
Pripravil: N. Z.
Vir:
- STA
- Delo
- Agencija za energijo (uradne objave)
- Mandatno-volilna komisija DZ
- Energetski zakon (EZ-1)
