Z Urada brez konkretnih odgovorov: projekt ‘anticiganizem’ nas bo stal …?
Anticiganizem: Simboličen korak k strpnosti ali še ena politična dimna zavesa?
LJUBLJANA – Na Urad za narodnosti smo naslovili nekaj vprašanj; Projekt “Skupaj proti anticiganizmu”, ki ga izvaja omenjeni urad, obljublja ozaveščanje in zmanjševanje predsodkov do romske skupnosti. Pa vendar, ko se poglobimo v njegove cilje, sredstva in izvedbo, se zdi, da gre bolj za politično korektno potezo kot za resen poskus reševanja perečih problemov, ki jih občutijo tako Romi kot tudi lokalne skupnosti?
Pojasnila urada: Lepo zveneča frazeologija ali dejanski načrt?
Na vprašanje, kako bo projekt prispeval k izboljšanju kakovosti življenja, je Urad za narodnosti odgovoril s splošnimi cilji – ozaveščanje, spodbujanje razmišljanja in preseganje predsodkov. A v odgovorih ni bilo ne duha ne sluha o tem, kako se bodo lotili konkretnih težav, kot so nizka zaposlenost, neurejene bivalne razmere in dostop do izobraževanja. Še več, sredstva za izvedbo so omejena na obstoječe dejavnosti urada, medtem ko bo zaključni dogodek maja 2025 financiran iz evropskih sredstev programa Siforoma (vir: gp.un@gov.si). O tem, koliko nas bo stal projekt “Skupaj proti anticiganizmu”, nismo dobili konkretnih odgovorov.
Vse lepo in prav, ampak – kako bodo konkretno izmerili učinke? Pošiljanje anket sodelujočim? Resno?
Na tem mestu se ni mogoče izogniti vprašanju: ali je tak projekt res namenjen reševanju težav ali zgolj zadovoljstvu evropskih birokratov? Mestna občina Novo mesto je bila jasna: “Projekt je popolnoma odrezan od realnosti,” so zapisali v svojem odgovoru. (vir: Mestna občina Novo mesto).
Številke, ki ne potrebujejo dodatnih razlag
Poglejmo dejstva. V Mestni občini Novo mesto, kjer živi okoli 1300 Romov, je zaposlenih le 1–2 %. Osnovno šolo redno obiskuje le petina šoloobveznih otrok, srednjo šolo pa zgolj sedem Romov. Gasilske intervencije v romskih naseljih predstavljajo kar 15 % vseh intervencij v občini, povprečno vsak peti dan gasilci posredujejo v teh območjih (vir: Mestna občina Novo mesto).
Ali lahko projekt, ki ga odlikujejo ozaveščevalni natečaji in abstraktne fraze, karkoli spremeni? Ali bo zgolj še en »lep plakat«, ki ga bomo čez nekaj let potisnili med nepomembno arhivske dosežke? Na Dolenjskem in drugod ljudje ne potrebujejo plakatov – potrebujejo sistemske rešitve, pravijo.
Anticiganizem ali antiromizem? Sporna terminologija razdvaja?
Izraz “anticiganizem” je razdelil tako javnost kot romsko skupnost. Jožek Horvat Muc, predsednik Sveta romske skupnosti, je poudaril, da je izraz neprimeren, celo žaljiv. “Ali sem jaz Rom? Ali sem cigan? Kaj sem?” je dejal v enem izmed intervjujev, pri čemer je opozoril, da je za Rome pravilna uporaba izraza “antiromizem”. Poleg tega je izpostavil, da romska skupnost ni bila povabljena k oblikovanju projekta, kar spodkopava njegovo legitimnost (vir: intervju z Jožkom Horvatom Mucem).
To vprašanje terminologije ni le tehnično – odraža globlji problem vključevanja. Če govorimo o strpnosti, kako lahko vlada izključuje tiste, ki jih naj bi projekt zagovarjal? In če si Romi sami ne lastijo izraza anticiganizem, ali ni to že v osnovi težava?
Lokalna perspektiva: Med praznimi obljubami in resničnimi problemi?
Mestna občina Novo mesto je v svojem odzivu izpostavila, da težave, kot so kriminal, neobiskovanje šol in visoka brezposelnost, zahtevajo ukrepe, ne ozaveščanja. Projekti, ki ne vključujejo lokalnih skupnosti in ne ponujajo konkretnih rešitev, so po njihovem mnenju negospodarna poraba davkoplačevalskega denarja. Kot so zapisali: “Težave, s katerimi se soočamo na Dolenjskem, zahtevajo takojšnje ukrepanje in dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje” (vir: Mestna občina Novo mesto).
V prejšnjih člankih smo že poročali o nezmožnosti izterjave prekrškovnih glob pri prejemnikih socialnih transferjev – problem, ki po mnenju mnogih spodkopava občutek enakosti pred zakonom. Kje so rešitve za to vprašanje? V anketah?
Kje je odgovor na resnične težave?
Na eni strani imamo vladne uradnike, ki vztrajajo, da je anticiganizem ključni problem, ki ga je treba rešiti. Na drugi strani imamo lokalne prebivalce, ki opozarjajo, da težave izvirajo iz povsem drugih korenin – slabe bivalne razmere, nizka izobrazba, pomanjkanje zaposlitvenih priložnosti in občutek nezaupanja med skupnostmi.
Se je kdo vprašal, zakaj ti projekti vedno zaobidejo bistveno? Namesto da bi sredstva usmerili v urejanje infrastrukture, dostop do izobraževanja in vzpostavljanje dialoga med skupnostmi, se porabljajo za dogodke in ozaveščanje. Ali bodo plakati in natečaji zares pomagali družinam, ki živijo v nezakonitih naseljih brez osnovnih komunalnih storitev?
Projekt “Skupaj proti anticiganizmu” sproža vprašanje in diskurz o tem, kako daleč so lahko vladni projekti oddaljeni od resničnosti. Ozaveščanje je pomembno – a ne more biti odgovor na vse. Brez konkretnih ukrepov, kot so izboljšanje izobraževanja, večja zaposlenost in boljše vključevanje lokalnih skupnosti, ostaja vprašanje: ali je bil ta projekt zasnovan za pomoč Romom ali za ustvarjanje vtisa, da se nekaj dogaja?
Davkoplačevalci si zaslužijo odgovore. Kaj bo projekt prinesel? Kdo bo prevzel odgovornost, če ne bo učinkov? In ali lahko Slovenija resnično trdi, da rešuje težave Romov, če njihova mnenja pri teh projektih ne štejejo? Čas bo pokazal, ali gre za resen poskus spremembe ali le še eno potezo politične korektnosti.
Vir: gp.un@gov.si, Mestna občina Novo mesto, intervju z Jožkom Horvatom Mucem
Napisal: N. Z.
Dodajamo odgovore Urada za narodnosti:
- Kako konkretno bo projekt “Skupaj proti anticiganizmu” prispeval k izboljšanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih, kjer so težave s kriminalom in socialnimi vprašanji najbolj izrazite?
“Namen javnega nagradnega natečaja je razmišljanje o anticiganizmu, opozarjanje na razsežnosti anticiganizma, ozaveščanje o pomenu boja proti anticiganizmu in korak k preseganju anticiganizma.
Vlada je decembra 2021 sprejela Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021-2030 (NPUR 2021-2030), v katerem je poudarila pomen boja proti anticiganizmu, navedla ukrepe na tem področju in potrdila ustreznost termina anticiganizem. Kot prvega od treh glavnih horizontalnih ciljev je navedla boj proti anticiganizmu in diskriminaciji nad Romi ter njuno preprečevanje in je v posebnem poglavju Boj proti anticiganizmu in diskriminaciji, naslovila ukrepe za reševanje le-tega.
Tudi na ravni EU npr. Evropski ekonomsko socialni odbor (EESO, 2020) se uporablja izraz anticiganizem in poudarja pomen boja proti anticiganizimu.
Izjemno pisno podporo in nedvoumno podporo rabi tega izraza so od objave natečaja pisno izrekli v Forumu romskih svetnikov, Romskem akademskem klubu (RAK) in v Zvezi Preporod, ustno pa tudi društva, zveze in drugi predstavniki romske skupnosti.
V pismu podpore Foruma romskih svetnikov so zapisali:
»Takšne aktivnosti so ključnega pomena, saj prispevajo k ozaveščanju in zmanjševanju predsodkov že pri najmlajših. Vsi, ki delujemo na področju romske problematike, poudarjamo, da je izobraževanje temelj za spremembe in uspešno vključevanje v družbo. Natečaj, ki vključuje otroke in mlade, spodbuja kreativnost in poglobljeno razumevanje pereče problematike anticiganizma, hkrati pa nudi pomembno priložnost za pogovor o enakosti, spoštovanju in solidarnosti v širši družbi. Veselimo se sodelovanja in podpore mladim pri njihovih prizadevanjih za bolj pravično družbo. Obenem bi želeli nasloviti morebitne pomisleke, ki jih je sprožila uporaba termina anticiganizem. Zavedamo se, da je ta izraz občutljiv in lahko izzove različne reakcije. Vendar pa je na ravni Evropske unije, po obširnih razpravah z različnimi strokovnjaki in organizacijami, bil dosežen konsenz o uporabi tega termina za označevanje specifične oblike diskriminacije, ki jo doživljajo Romi. Tudi sami ga uporabljamo v svojih dogodkih in delu, saj menimo, da je pomembno poimenovati težave z njihovim pravim imenom, kar omogoča boljši pristop k njihovemu reševanju.«
V pismu podpore RAK pa:
»Člani Romskega akademskega kluba pozdravljamo javni natečaj “Skupaj proti anticiganizmu”, saj se kot visoko izobraženi Romi zavedamo, kako pomembno je, da v današnjem času govorimo o temi, kot je anticiganizem. Pojem anticiganizma je bil sprejet in potrjem s strani 95 članskega mednarodnega združenja Romov in pro-romskih organizacij, ki ga je definiralo kot zgodobinsko sestavljen termin, ki ponazarja kompleksno razumevanje raiszma proti romski etnični skupnosti. Romska skupnost je tradicionalno zaznamovana s predsodki in stereotipi, ne samo s strani večinskega prebivalstva, ampak tudi s strani ustanov. Tako posledično Romi danes uživajo/uživamo nizek ugled v celotni družbi. Po izsledkih evropske raziskave iz lanskega leta kažejo, da je rasizem v Sloveniji dosti višji kot v ostalih evropskih državah. V porastu sta tudi diskriminacija in sovražni govor proti Romom. Ob vsem tem je diskurz o anticiganizmu, še posebej med mladimi, nujno potreben. Javni natečaj tako ponuja mladim možnost sodelovanja pri oblikovanju, izražanju, soočanju in predlaganju rešitev v boju proti anticiganizmu.«
- Kolikšen je predvideni proračun za ta projekt in kako se bodo sredstva porabila?
“Aktivnosti se izvajajo v okviru redne dejavnosti Urada, posebna sredstva za izvedbo niso predvidena. Zaključni dogodek, ki bo maja 2025, pa bo financiran iz projekta Siforoma (krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa – Nacionalna platforma za Rome). Operacijo delno financira Evropska unija, Program za pravice, enakost in državljanstvo.”
- Ali so bila sredstva pridobljena iz dodatnih virov ali iz obstoječega proračuna?
“Aktivnosti se izvajajo v okviru redne dejavnosti Urada, posebna sredstva za izvedbo niso predvidena. Zaključni dogodek, ki bo maja 2025, pa bo financiran iz projekta Siforoma (krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa – Nacionalna platforma za Rome). Operacijo delno financira Evropska unija, Program za pravice, enakost in državljanstvo.”
- Kako boste merili učinkovitost projekta?
“Po koncu javnega natečaja bomo vsem sodelujočim poslali anketo, s katero bomo merili učinkovitost projekta.”
- Kako se ta projekt razlikuje od prejšnjih pobud za integracijo in zmanjševanje diskriminacije, ki jih je vlada že izvajala?
“To je projekt, ki se celovito naslavlja anticiganizem. Namen javnega nagradnega natečaja je razmišljanje o anticiganizmu, opozarjanje na razsežnosti anticiganizma, ozaveščanje o pomenu boja proti anticiganizmu in korak k preseganju anticiganizma.”
Več o tej temi smo že pisali:
Z ribniške občine se javljajo o romski problematiki – bili so iskreni … “Nad sredstvi ni nadzora”
Javili so se nam policisti glede kočevskih Romov, takole bodo ukrepali
Oglasil se nam je znan Rom: “Ali sem jaz Rom ali cigan? Kaj sem?” (INTERVJU)
