Zakaj Slovenci za osnovna živila plačujemo več kot večina Evrope?

Čeprav se inflacija hrane v večini razvitih držav umirja, Slovenija ostaja visoko na lestvici. Podatki OECD kažejo, da podražitve pri nas še vedno močno pritiskajo na družinske proračune. Zakaj smo med najslabšimi – in kaj to pomeni za vsakdan ljudi?

OECD: v večini držav se pritisk umirja

Najnovejši grafikon OECD za oktober 2025 kaže, da se je inflacija hrane v več kot polovici držav članic upočasnila. To pomeni, da cene še rastejo, a počasneje kot lani. V številnih državah Zahodne Evrope se gibljejo med 1 in 4 odstotki, ponekod pa so se cene hrane celo začele zniževati. Na papirju zveni spodbudno. A pogled na Slovenijo hitro spremeni ton.

Slovenija visoko – in to ni dobra novica

Slovenija ima po podatkih OECD približno 6,8-odstotno inflacijo hrane, kar jo uvršča med države z najvišjo rastjo cen hrane v razvitem svetu. Višje so le redke države, kot je Japonska ali Estonija, medtem ko so Nemčija, Francija in Avstrija občutno nižje. Za povprečno družino to ni statistika, ampak realnost v trgovini: polnejši voziček, a tanjša denarnica.

Turčija kot opozorilo, Švica kot kontrast

Na vrhu lestvice izstopa Turčija z skoraj 35-odstotno inflacijo hrane – primer ekstremne prehranske draginje. Na drugem koncu spektra je Švica, kjer so cene hrane v povprečju celo nekoliko padle. Razlika med državami kaže, da inflacija ni neizogibna naravna sila, temveč rezultat kombinacije davkov, konkurence, nadzora cen in energetske politike.

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah

Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav

Zakaj prav pri nas tako boli?

Razlogov je več: visoki stroški energije in logistike, omejena konkurenca v trgovini, davčna obremenitev ter dejstvo, da se cene ob krizah hitro zvišajo, ob umiritvi pa le redko znižajo. Upočasnjevanje inflacije zato ne pomeni olajšanja – pomeni le, da se bolečina ne stopnjuje več tako hitro.

Kaj to pomeni za ljudi

Če družina za hrano porabi 650 evrov na mesec, skoraj 7-odstotna rast pomeni več kot 500 evrov dodatnih stroškov na leto. In to za osnovne izdelke – kruh, mleko, meso, sadje.

Vprašanje, ki ostaja

OECD-jevi podatki jasno kažejo: Slovenija pri hrani ni med zmagovalci stabilizacije. Bomo to sprejeli kot novo normalnost ali pa bo politika končno posegla tja, kjer ljudje vsak dan najbolj čutijo podražitve – na blagajni?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/ OECD