Zakaj Slovenci za osnovna živila plačujemo več kot večina Evrope?

Čeprav se inflacija hrane v večini razvitih držav umirja, Slovenija ostaja visoko na lestvici. Podatki OECD kažejo, da podražitve pri nas še vedno močno pritiskajo na družinske proračune. Zakaj smo med najslabšimi – in kaj to pomeni za vsakdan ljudi?

OECD: v večini držav se pritisk umirja

Najnovejši grafikon OECD za oktober 2025 kaže, da se je inflacija hrane v več kot polovici držav članic upočasnila. To pomeni, da cene še rastejo, a počasneje kot lani. V številnih državah Zahodne Evrope se gibljejo med 1 in 4 odstotki, ponekod pa so se cene hrane celo začele zniževati. Na papirju zveni spodbudno. A pogled na Slovenijo hitro spremeni ton.

Slovenija visoko – in to ni dobra novica

Slovenija ima po podatkih OECD približno 6,8-odstotno inflacijo hrane, kar jo uvršča med države z najvišjo rastjo cen hrane v razvitem svetu. Višje so le redke države, kot je Japonska ali Estonija, medtem ko so Nemčija, Francija in Avstrija občutno nižje. Za povprečno družino to ni statistika, ampak realnost v trgovini: polnejši voziček, a tanjša denarnica.

Turčija kot opozorilo, Švica kot kontrast

Na vrhu lestvice izstopa Turčija z skoraj 35-odstotno inflacijo hrane – primer ekstremne prehranske draginje. Na drugem koncu spektra je Švica, kjer so cene hrane v povprečju celo nekoliko padle. Razlika med državami kaže, da inflacija ni neizogibna naravna sila, temveč rezultat kombinacije davkov, konkurence, nadzora cen in energetske politike.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Zakaj prav pri nas tako boli?

Razlogov je več: visoki stroški energije in logistike, omejena konkurenca v trgovini, davčna obremenitev ter dejstvo, da se cene ob krizah hitro zvišajo, ob umiritvi pa le redko znižajo. Upočasnjevanje inflacije zato ne pomeni olajšanja – pomeni le, da se bolečina ne stopnjuje več tako hitro.

Kaj to pomeni za ljudi

Če družina za hrano porabi 650 evrov na mesec, skoraj 7-odstotna rast pomeni več kot 500 evrov dodatnih stroškov na leto. In to za osnovne izdelke – kruh, mleko, meso, sadje.

Vprašanje, ki ostaja

OECD-jevi podatki jasno kažejo: Slovenija pri hrani ni med zmagovalci stabilizacije. Bomo to sprejeli kot novo normalnost ali pa bo politika končno posegla tja, kjer ljudje vsak dan najbolj čutijo podražitve – na blagajni?

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook/ OECD