ZPIZ od upokojenke zahteval 3.600 evrov, čeprav je napako storil sam!
Skoraj dve leti je prejemala invalidsko pokojnino, nato pa jo je pričakala zahteva za vračilo več kot 3.600 evrov. Čeprav je vse spremembe pravočasno prijavila, je ZPIZ ukrepal šele z veliko zamudo. Primer je zdaj dobil pomemben epilog pri Varuhu človekovih pravic.
Ženska, ki je prejemala delno invalidsko pokojnino, se je znašla v neprijetnem položaju. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je od nje zahteval vračilo natanko 3.616,88 evra, čeprav sama ni storila ničesar narobe. Nasprotno, svoje obveznosti je izpolnila pravočasno, kar je pozneje priznal tudi zavod.
Primer je obravnaval Varuh človekovih pravic, ki je ugotovil resne nepravilnosti pri ravnanju ZPIZ.
Vse je prijavila, a zavod skoraj dve leti ni ukrepal
Zgodba sega v november 2022, ko je ženska kot brezposelna oseba pridobila pravico do delne invalidske pokojnine. Septembra 2023 je začela opravljati kmetijsko dejavnost in se vključila v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Sprememba je vplivala na višino njene pokojnine, zato je o njej pravočasno obvestila pristojni zavod. Podatki so bili razvidni tudi iz uradnih evidenc ZPIZ.
Toda zgodilo se ni nič. Zavod je sprva ocenil, da sprememba ne vpliva na njene pravice, in ji še naprej izplačeval pokojnino po prvotni odločbi.
Nato je prišla odločba za več kot 3.600 evrov
Šele 22. oktobra 2025 je ZPIZ ustavil izplačevanje po prvotni odločbi in za nazaj, od septembra 2023, ponovno odmeril njeno pravico v nižjem znesku.
Posledica? Nastalo je preplačilo v višini 3.616,88 evra, ki ga je zavod z odločbo 25. novembra 2025 zahteval nazaj.
Ženska se s takšnim ravnanjem ni mogla sprijazniti. Prepričana je bila, da ne more odgovarjati za napako institucije, ki je imela na voljo vse potrebne podatke.
Za pomoč se je zato obrnila na Varuha človekovih pravic.
Varuh ugotovil kršitve, ZPIZ priznal napako
Varuh je po preučitvi dokumentacije ugotovil, da preplačilo ni nastalo zaradi ravnanja upravičenke, temveč zaradi nepravočasnega ukrepanja ZPIZ.
Po njegovi presoji je zavod kršil načelo dobrega upravljanja, posegel v načelo zaupanja v pravo in ogrozil socialno varnost posameznice.
Posebej pomembna je ugotovitev, da obročno vračilo denarja ni ustrezna rešitev, kadar je dolg nastal zaradi napake državnega organa.
Po Varuhovem posredovanju je ZPIZ napako priznal, se ženski opravičil in napovedal ukrepe, s katerimi naj bi preprečil podobne primere.
Opravičilo je prišlo, kaj pa denar?
Kljub ugotovitvam Varuha ostaja pomembno vprašanje. Iz objavljenih informacij namreč ni razvidno, ali je ZPIZ zahtevo za vračilo denarja tudi odpravil oziroma kako je bila finančna obveznost dokončno rešena.
Primer odpira širše vprašanje odgovornosti javnih institucij. Če posameznik pravočasno izpolni vse obveznosti, ali je pravično, da mora zaradi nepravilnega delovanja sistema več let pozneje vračati denar?
Za nekoga, ki je odvisen od invalidske pokojnine, lahko takšna zahteva pomeni resen poseg v vsakodnevno življenje in finančno varnost.
Pripravil: I.M.
Vir: www
