ZSSS poziva ministrstvo k dvigu socialne pomoči: revščina raste, čas za izgovore je mimo

16. jan. 2026, ob 19.00
10907
100 SEK

Minimalni življenjski stroški so v nekaj letih eksplodirali, denarna socialna pomoč pa je obstala. Zdaj tudi sindikati opozarjajo: država krši lastni zakon in ljudi potiska v revščino.

Zakonski prag je presežen – ukrepov pa ni

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je ministrstvo za delo pozvala, naj nemudoma določi nov znesek denarne socialne pomoči. Razlog je jasen in številke so neizprosne. Po zakonu mora ministrstvo najmanj vsakih šest let preveriti višino minimalnih življenjskih stroškov. Če se ti zvišajo za več kot 15 odstotkov, je obvezno prilagoditi tudi osnovni znesek minimalnega dohodka. Ta pogoj je danes več kot izpolnjen.

Življenje je dražje – pomoč pa ostaja nizka

Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) je decembra opravil nov izračun in ugotovil, da kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo 643,41 evra. To je kar 31,7 odstotka več kot leta 2022, ko so znašali 488,58 evra. Denarna socialna pomoč za samsko osebo pa danes znaša 494,09 evra. Razlika? 149,32 evra vsak mesec. Toliko ljudem manjka, da bi sploh dosegli uradno določen minimum za preživetje.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije; vir: ZSSS
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije; vir: ZSSS

Hrana in bivanje najbolj prizadeneta revne

V ZSSS opozarjajo, da se socialna pomoč sicer usklajuje z inflacijo, a to ne zadošča. Največje podražitve so prav tam, kjer najrevnejši porabijo največ: pri hrani in stroških bivanja. Med letoma 2022 in 2025 so se cene hrane in brezalkoholnih pijač zvišale za 16,8 odstotka. Sadje se je podražilo za 30 odstotkov, meso za več kot 17 odstotkov. Za ljudi na socialni pomoči to ni statistika, temveč vsakodnevna stiska.

Revščina narašča, kljub dobri gospodarski sliki

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije so zgovorni. Leta 2022 je pod pragom tveganja revščine živelo 251.000 ljudi, leta 2024 pa že 276.000. Med njimi je 43.000 otrok. Stopnja tveganja revščine je dosegla 13,2 odstotka, pri starejših nad 65 let pa kar 22,5 odstotka.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas
Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Dostojno preživetje ni privilegij

V ZSSS poudarjajo, da zvišanje denarne socialne pomoči ne bi pomenilo le več denarja, temveč večjo vključenost ljudi v družbo in lažjo pot nazaj na trg dela. Pozivajo, naj se socialna pomoč in z njo povezani varstveni dodatek uskladita z novimi življenjskimi stroški. Dostojna socialna pomoč, opozarjajo, ni politična odločitev, temveč ustavna pravica. In ta danes ostaja le zapisana na papirju.

Pripravil: I.M.

Vir: ZSSS

10907
100 SEK