Analiza DNK 117-letne ženske šokira znanstvenike: Ene stvari ne morejo razložiti
Ko so raziskovalci dobili priložnost analizirati genetski material 117-letne ženske, so pričakovali, da bodo našli jasne odgovore na vprašanje, zakaj je njeno telo zdržalo tako dolgo. Namesto tega so naleteli na vrsto ugotovitev, ki so jih hkrati navdušile in zmedle. Nekatere stvari so bile skladne z znanimi procesi staranja, druge pa jih preprosto niso znale razložiti.
Kdo je bila 117-letnica in kaj so raziskovali
Gre za Mario Branyas Morera, ki je veljala za najstarejšo živečo osebo na svetu. Rojena v začetku 20. stoletja je preživela tri vojne in več pandemij, ob tem pa ohranila presenetljivo dobro zdravje. Njena DNK je postala dragocen vir informacij o tem, kako telo lahko kljubuje času.
Raziskovalci niso ostali le pri preprosti genski analizi. Vzorce so pregledali z več vidikov:
- genom (DNK),
- epigenetske spremembe, ki odražajo biološko starost,
- delovanje imunskega sistema,
- lipidni profil v krvi,
- črevesni mikrobiom,
- markerje vnetnih procesov in metabolne kazalce.
Ta pristop je omogočil celovit vpogled v stanje organizma pri skrajni starosti.
Presenetljive ugotovitve
Eden od šokantnih izsledkov je bil, da so njene celice na nekaterih področjih delovale, kot da so precej mlajše. Čeprav so imeli njeni kromosomi izjemno kratke telomere, značilno znamenje staranja, pri njej ni bilo znakov tipičnih starostnih bolezni, kot so rak, demenca ali hude srčno-žilne težave.
Njena krvna slika je pokazala zelo ugoden lipidni profil, z visokim deležem “dobrega” HDL holesterola. Imunski sistem je bil kljub letom presenetljivo uravnotežen, brez izrazite kronične vnetne aktivnosti, ki je sicer značilna za starostnike. Še posebej zanimiv je bil tudi njen črevesni mikrobiom, bogat z bakterijami, ki veljajo za zaščitne in koristne.
Kar znanost še ne zna pojasniti
Največje vprašanje, ki ostaja, je: zakaj pri večini ljudi enake lastnosti ne privedejo do takšne dolgoživosti? Analize niso pokazale posebnih genskih mutacij, ki bi jasno razložile izjemno življenjsko dobo. Znanstveniki zato domnevajo, da gre za kombinacijo ugodne genetike, življenjskega sloga in morda tudi naključja – “genetsko srečo”.
Študija ima seveda omejitve: temeljila je na eni sami osebi, zato je nemogoče posploševati. A kljub temu ponuja redko okno v skrivnosti človeške dolgoživosti.
Kaj pomeni za prihodnost
Raziskovalci menijo, da lahko takšni primeri pomagajo odkriti biološke označevalce zdravega staranja, ki bi jih v prihodnosti uporabili pri diagnostiki ali celo razvoju novih terapij. Morda se skriva prav tukaj ključ do tega, da bi staranje razumeli kot proces, ki ga je mogoče upočasniti in ne zgolj sprejeti kot neizogibnost.
Primer 117-letnice znova dokazuje, da staranje ni enosmeren proces, ki bi pri vseh potekal enako. Nekatere odgovore znanstveniki že imajo, mnogi pa še čakajo na razlago. Vsekakor pa takšna odkritja vlivajo upanje, da bo prihodnost medicine prinesla boljše razumevanje, zakaj nekateri ljudje dočakajo tako visoko starost v relativnem zdravju in kako bi to lahko pomagalo tudi drugim.
Pripravil: J.P.
Vir: NIH, ScienceAlert, ABC News, Pexels, Freepik
