Arktični tjulnji in več kot polovica ptičjih vrst v nevarnosti: svet narave na robu tišine
Nova ocena Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) razkriva, kako hitro izginja pestrost življenja na Zemlji. Arktične tjulnje podnebne spremembe dobesedno izpodrivajo z ledu, več kot polovica vseh ptičjih vrst pa izgublja bitko za preživetje. Glavni krivci so znani, uničevanje habitatov, širjenje kmetijskih površin in podnebje, ki se segreva hitreje, kot se narava lahko prilagodi.
Tjulnji izgubljajo led, ptice izgubljajo nebo
Po najnovejši posodobitvi Rdečega seznama ogroženih vrst so številne arktične vrste tjulnjev zdaj tik pred oznako »ogrožene«. Led, ki se topi, jim jemlje vse, mesta, kjer kotijo mladiče, počivajo in lovijo.
Arktika se segreva skoraj štirikrat hitreje kot preostali svet, ledene plošče pa se topijo z vsakim letnim časom hitreje. Ko izgine led, izgine varnost. In z njo ravnovesje, ki je hranilo tudi polarne medvede, plenilce, odvisne od tjulnjev.
»To je živi dokaz, da se svet spreminja hitreje, kot se vrste lahko prilagodijo,« opozarja Daniel Bunch iz IUCN.
Svet brez ptic bi bil tišji in bolj prazen
Ocena kaže, da 61 odstotkov vseh ptičjih vrst po svetu doživlja upad populacij. To je drastično več kot pred desetletjem. Gozdovi se krčijo, kmetijska polja se širijo, betonske ceste režejo naravo na koščke.
Najhuje je v Zahodni Afriki, Srednji Ameriki in Jugovzhodni Aziji, kjer tropski gozdovi izginjajo pod plantažami in pašniki. A učinki se ne končajo tam. Brez ptic ni opraševanja, ni raznosa semen, ni naravnega nadzora nad škodljivci. Svet brez ptic bi bil tišji in bistveno bolj prazen.
»Ko izgubljamo ptice, izgubljamo zaveznike, ki so stoletja ohranjali ravnovesje v naravi,« poudarjajo strokovnjaki IUCN.
Iskro upanja prinašajo želve
Med zaskrbljujočimi številkami se vendarle najde nekaj svetlih točk. Zelene morske želve, ki so bile še pred desetletjem tik pred izumrtjem, se postopoma vračajo. Dolgotrajna zaščita gnezdišč in prepoved lova sta obrodili sadove.
Toda tudi ta uspeh je krhek. Brez stalnega nadzora, brez politične volje in mednarodnega sodelovanja se lahko trend znova obrne.
Kaj sledi – in kaj nas čaka
Rdeči seznam IUCN je kompas, ki kaže smer, v katero gre planet. Sporočilo je ostro, a jasno: brez zaščite habitatov, trajnostnega kmetijstva in globalnega dogovora bo prihodnost številnih vrst odločena v desetletjih, ne stoletjih.
To poročilo ni le statistika. Je opozorilo in hkrati prošnja. Da ne obrnemo pogleda stran. Da ne dopustimo, da se Arktika, tropski gozdovi in nebo nad nami spremenijo v spomin.
Pripravil: J.P.
Vir: IUCN, BBC Earth
