Diplomska naloga brez stresa? Poglej, kako ti lahko pomaga AI (in zakaj tega ne učijo na faksu!)
Umetna inteligenca pri pisanju akademskih nalog: pomoč ali past?
V zadnjih letih je umetna inteligenca (UI) vstopila tudi v izobraževanje. Počasi, a zanesljivo. Včasih tiho, danes glasneje. Orodja, kot je ChatGPT, že uporabljajo številni študenti – za pomoč pri pisanju seminarskih, diplomskih, magistrskih del. In marsikdaj ne vedo točno, ali s tem naredijo korak naprej … ali morda korak v napačno smer.
Zakaj? Ker je uporaba UI priročna, hitra, preprosta – a hkrati odpira ogromno vprašanj: o verodostojnosti, etiki, kakovosti, avtentičnosti. V tem članku se bomo lotili prav tega: kako lahko umetna inteligenca študentu res pomaga – in kdaj je treba dvigniti ročno zavoro.
Umetna inteligenca: kako to sploh izgleda v praksi?
Začnimo pri osnovah. Kako sploh danes študenti uporabljajo ChatGPT?
- Za oblikovanje raziskovalnih vprašanj ali hipotez.
- Za pisanje uvodov, povzetkov ali preoblikovanje stavkov.
- Za iskanje idej, strukturiranje poglavij, pomoč pri oblikovanju vprašalnikov.
- Za preverjanje slovnice in sloga.
Pogosto pa UI posežejo tudi po resnejših nalogah: oblikovanje celotnih odstavkov, povzemanje literature, celo pisanje analize.
In tu se začne vprašanje meje.
Kaj je še pomoč – in kje postane prepisovanje?
“Uporaba orodij umetne inteligence mora biti odgovorna. Študenti morajo vedeti, da jih UI ne sme nadomestiti kot avtorje,” opozarjajo na UL Filozofske fakultete (poroča RTV Slovenija).
Nekateri študenti ChatGPT uporabljajo brez pomisleka. Sprašujejo ga vse mogoče: “Napiši mi povzetek članka X”, “sestavi uvod za nalogo o slovenskem kmetijstvu”, “povej mi razlike med kvantitativno in kvalitativno metodo”. Kar ni nujno slabo – če znaš ločiti koristno od napačnega.
Tukaj je nekaj praktičnih napotkov, ki lahko pomagajo:
1. Uporabi ChatGPT za razmislek, ne kot tiskarno besedila. Ko pišeš uvod, mu lahko rečeš: “Pomagaj mi razmisliti, kaj bi bila dobra raziskovalna vprašanja.” A potem moraš to izpeljati sam.
2. Vedno preverjaj dejstva. Tudi če zveni prepričljivo, to še ne pomeni, da je točno. ChatGPT zna (žal) dobro blefirati.
3. Ne pozabi na slog. Tvoje besedilo mora imeti tvoj ton, tvoj način izražanja. Če zveniš kot angleški akademik iz leta 1992, ker si vse spisal s pomočjo UI, bo to očitno. In nepristno.
4. Ne zanašaj se na povzete vire. ChatGPT pogosto generira napačne ali izmišljene citate. Če ne preveriš vira sam, tvegaš plagiatorstvo ali neresničnost.
Kje UI res pomaga?
- Pri oblikovanju strukture naloge (naslovi, razdelki, zaporedje).
- Pri analizi vprašanj: npr. “Ali je vprašanje preveč zaprto?”
- Pri izboljšanju berljivosti besedila.
- Pri učenju – ChatGPT zna stvari razložiti preprosto. Kot dober tutor.
Kje pa previdnost ni odveč?
- Pri povzemanju literature (posebej znanstvenih člankov!).
- Pri prevajanju zahtevnih konceptov (UI lahko stvari poenostavi preveč).
- Pri pisanju vsebine, ki zahteva izvirnost ali interpretacijo.
Univerze vse bolj natančno postavljajo pravila. UL je v začetku leta 2024 izdala dokument Priporočila pri uporabi UI, kjer je jasno zapisano, da je “vsakršna uporaba UI, ki nadomešča avtorsko delo študenta, neprimerna in neskladna z akademsko integriteto” (vir: uni-lj.si).
Na Univerzi v Novem mestu so šli še korak dlje – pripravili so konkretne smernice za uporabo generativne umetne inteligence, ki vključujejo navodila za navajanje UI, primere dobre in slabe rabe ter priporočila za mentorje.
Umetna inteligenca ni sovražnik znanja. Če jo uporabljaš kot orodje – in ne kot nadomestek zase – ti lahko prihrani čas, izboljša razumevanje, celo pomaga do boljše ocene.
Ampak: z UI pride tudi odgovornost. Kritično razmišljanje, preverjanje, avtentičnost. Naloge še vedno pišemo ljudje – in tako mora ostati.
Vir:
- UL – Priporočila Univerze v Ljubljani pri uporabi UI
- UNM – Smernice Univerze v Novem mestu za uporabo generativne UI
- RTV Slovenija
- uradni spletni strani: uni-lj.si, unnm.si
Pripravil: N. Z.
