Jeff Bezos: »Prihodnost podatkov bo v vesolju« – zakaj bi lahko bili naslednji podatkovni centri izven Zemlje
V času umetne inteligence in digitalnih tokov, ki nikoli ne spijo, podatkovni centri požirajo vedno več energije, včasih več, kot je porabi cela država. Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona in vesoljske družbe Blue Origin, pa pravi, da rešitev ne bo prišla z Zemlje. Gleda višje. V vesolje.
Na konferenci Italian Tech Week je povedal, da bomo v naslednjih desetletjih verjetno priča prvemu podatkovnemu centru v orbiti.
Zakaj podatke pošiljati tja gor?
Po njegovem preprosto zato, ker ima vesolje nekaj, česar na Zemlji ni, neskončno sončno energijo. Tam ni noči, ni oblakov, ni vremena. Vse deluje, 24 ur na dan. Brez hlajenja z vodo, brez izpustov, brez hrupa. V orbiti bi lahko celo izkoristili naravno hladno okolje. Toploto bi odvajali skozi radiatorje, kar bi porabo energije znižalo precej pod tisto, ki jo poznamo v zemeljskih podatkovnih središčih.
Če bo šlo po Bezosovih načrtih, bodo naši podatki nekoč tekli nad oblaki, dobesedno.
Kdo že razvija “space cloud”
Evropski projekt ASCEND, pod vodstvom podjetja Thales Alenia Space, je že preizkusil izvedljivost takšnih sistemov. Cilj je bil preveriti, ali bi se dalo vzpostaviti “oblak” v orbiti, ki bi razbremenil energetsko porabo na Zemlji. Tudi ameriška podjetja, kot so Axiom Space, Kepler in Skyloom, razvijajo prve komercialne orbitalne strežniške module, ki bi lahko delovali kot podaljšek današnjih podatkovnih oblakov.
Ovire na poti
Največji izziv za zdaj ostajajo stroški izstrelitev, pošiljanje ene tone opreme v orbito še vedno stane milijone dolarjev, čeprav cene zaradi SpaceX-a in Blue Origina počasi padajo. Drugi problem je vzdrževanje in varnost sistemov, ki bi delovali v okolju z visoko radiacijo. Poleg tega bi morali inženirji zmanjšati zamik prenosa podatkov med Zemljo in orbito, saj vsaka milisekunda šteje, še posebej pri finančnih transakcijah, spletnih igrah ali storitvah umetne inteligence.
Zato Bezos pričakuje, da bodo prvi orbitalni podatkovni centri namenjeni predvsem obdelavi velikih količin podatkov, na primer za trening umetne inteligence, znanstvene simulacije ali podporo vesoljskim misijam, kjer hitrost ni ključna, energijska učinkovitost pa je.
Pogled v prihodnost
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi se prvi “vesoljski podatkovni centri” lahko pojavili okoli leta 2040, sprva kot hibridne rešitve – del obdelave bi potekal v orbiti, del še vedno na Zemlji. Bezosov pogled je jasen: “Zemlja je za ljudi, vesolje pa za industrijo.”
Če se ta vizija uresniči, bodo prihodnje generacije strežnikov morda delovale nekaj sto kilometrov nad nami – napajane s soncem, brez emisij in brez meja, v tišini orbite.
Pripravil: J.P.
Vir: Reuters, Thales Alenia Space, Datacenter Knowledge, IBM, TechTarget
