Končno razkritje: znanstveniki odkrili biološki vzrok za »možgansko meglo« po covidu
Ko so ljudje po prebolelem covidu začeli govoriti o zmedenosti, pozabljivosti, tisti megli v glavi, jih mnogi niso jemali resno. A zdaj imajo znanstveniki dokaz, resničen, merljiv, biološki. Ekipa z Univerze v Jokohami je odkrila, kaj se v resnici dogaja v možganih bolnikov z dolgotrajnim covidom.
Prvi jasen dokaz
Raziskavo je vodil profesor Takuya Takahashi, objavljena pa je v reviji Brain Communications. Z uporabo napredne metode PET-slikanja so znanstveniki opazili nekaj presenetljivega: pri bolnikih z dolgotrajnim covidom so receptorji, imenovani AMPA, izjemno aktivni. Gre za molekule, ki so ključne pri učenju in spominu in prav te so v možganih teh ljudi v preobilju.
To ni več le občutek ali posledica utrujenosti. Gre za spremembo, ki jo je mogoče videti in izmeriti. Receptorji se pojavljajo po celotnih možganih, prekinjajo komunikacijo med nevroni in povzročajo tisto, kar bolniki opisujejo kot »možgansko meglo«.
Kaj so pokazali podatki
V raziskavi je sodelovalo 30 bolnikov z Long COVID-om in 80 zdravih ljudi. Rezultati so bili jasni: več receptorjev, več težav s koncentracijo in spominom. V krvi bolnikov so našli tudi vnetne molekule, kar kaže, da telo morda samo sproži odziv, ki nato vpliva na možgane.
Znanstveniki menijo, da ta prekomerna aktivnost receptorjev vodi v preobremenjenost živčnih mrež – možgani so dobesedno preveč vzdraženi, zato informacije ne tečejo več gladko.
Korak proti diagnozi
Najbolj obetavno je, da bi takšno slikanje lahko postalo osnova za diagnozo možganske megle. Do zdaj so se zdravniki zanašali le na opis bolnikov, zdaj pa obstaja možnost, da se stanje vidi neposredno v možganih.
Raziskovalci dodajajo, da bi se z zdravili, ki uravnavajo delovanje AMPA receptorjev, dalo vplivati tudi na simptome – in morda jih nekoč celo odpraviti.
Zakaj to odkritje šteje
Vzorec raziskave je majhen, a pomen ogromen. Prvič je potrjeno, da dolgi covid ni le skupek občutkov, temveč fizična sprememba v možganih.
Znanstveniki zdaj načrtujejo širše raziskave, ki bi lahko odprle pot novim terapijam. In tistim, ki že leta iščejo razlago za svojo “meglo”, dajejo nekaj, česar dolgo niso imeli, potrditev, da si ne domišljajo.
Pripravil : J.P.
Vir: Brain Communications, Yokohama City University, Science News, BBC Health
