Najčistejši prašiči na svetu: Vzrejeni, da rešujejo človeška življenja
V osrčju gorovja Blue Ridge v ameriški Virginiji se skriva farma, kakršne še niste videli. Namesto blata in smradu tu slišimo le tiho brnenje prezračevalnih naprav. Varnostni ukrepi so izjemno strogi:
- Obiskovalci morajo mimo več varnostnih pregrad.
- Vozilo je treba oprati.
- Oblačila se zamenjajo za sterilne halje.
- Čevlji se razkužijo v posebnih kadih.
Zakaj tolikšna previdnost? Ker tu živijo verjetno najčistejši prašiči na svetu – živali, katerih organi bodo morda nekoč rešili človeška življenja.
Prašiči, ustvarjeni za pomoč človeku
Farma podjetja Revivicor Inc. je del revolucionarnega raziskovalnega projekta. Cilj je ustvariti prašiče, katerih srce, ledvice ali jetra bi bilo mogoče presaditi v človeško telo. Gre za genetsko urejene prašiče, ki imajo do 10 natančno spremenjenih genov:
- Izklopljeni geni preprečujejo imunsko zavrnitev.
- Nadomeščeni so s človeškimi geni, da bi organi delovali čim bolj podobno našim.
To področje znanosti se imenuje ksenotransplantacija – prenos organov med različnimi vrstami. Čeprav je ideja stara, so šele najnovejše biotehnološke metode, kot je CRISPR, omogočile resne premike.
Kako so nastali »Super prašiči«?
V Revivicorjevih laboratorijih so prašičem izklopili gene, ki pri človeku sprožajo močan imunski odziv, in dodali človeške gene, ki pomagajo organom »pretentati« človeško telo.
Vsaka žival je vzrejena v popolnoma sterilnem okolju, brez stika z zunanjim svetom, da se prepreči prenos morebitnih virusov. Ti prašiči živijo v klimatiziranih prostorih, z nadzorovano hrano in strogim zdravstvenim nadzorom.
David Ayares iz Revivicorja pravi: »Ti prašiči niso navadne živali. So rezultat dolgoletnega truda, ki bi lahko odpravil svetovno pomanjkanje organov.«

Od laboratorija do operacijske dvorane: Prelomnice
- 2022 – Srce: Kirurgi Univerze v Marylandu so prvič presadili srce genetsko spremenjenega prašiča v človeka (Davida Bennetta). Srce je delovalo več tednov.
- Ledvice: Sledili so poskusi z ledvicami prašičev, ki so nekaj mesecev uspešno delovale v človeškem telesu.
- Zadnja operacija: Izvedena v New Yorku z organom, ki je imel kombinacijo desetih gensko spremenjenih mest.
Čeprav so rezultati obetavni, še vedno gre za eksperimentalne posege, ki zahtevajo dovoljenje ameriške FDA in soglasje bolnikov.
Izzivi, ki ostajajo
Kljub izjemnemu napredku so pred ksenotransplantacijo trije veliki izzivi:
- Imunska zavrnitev: Največja ovira, saj telo tuj organ prepozna kot vsiljivca.
- Nevarnost prenosa virusov: Tveganje prenosa skritih živalskih virusov. Zato je popolna sterilnost farme ključna.
- Etika: Vprašanje, ali je prav, da človek uporablja živali kot »rezervne dele«.
Prihodnost presaditev
Raziskave se pospešeno nadaljujejo. Letos naj bi se v ZDA začela prva klinična preskušanja, kjer bodo gensko spremenjene prašičje ledvice presadili do petdesetim pacientom. Če bodo rezultati uspešni, bi lahko ta tehnologija v naslednjih letih postala del redne medicinske prakse.
- Kratkoročno: Organi kot začasna rešitev (»most«) do prejema človeškega organa.
- Dolgoročno: Morda tudi kot trajna možnost.
Sterilne farme v Blue Ridgeu so tihi začetek medicinske revolucije, ki bi lahko spremenila način zdravljenja bolezni. Vprašanje pa ostaja: Ali smo ljudje pripravljeni na svet, kjer bo prašičje srce bilo v človeškem telesu?
Pripravil: J.P.
Vir: Reuters Health, CGTN American, MIT Technology Review, Pexels