Nova raziskava razkriva, da vsak kozarec šteje in povečuje tveganje za demenco
Pitje alkohola, pa naj gre za kozarec vina ob večerji, pivo po službi ali redno popivanje ob koncu tedna – ni tako nedolžno, kot se pogosto verjame. Najnovejša obsežna raziskava, objavljena v priznani medicinski reviji, je pokazala nekaj, kar bo marsikoga presenetilo: vsaka količina alkohola poveča tveganje za demenco. In to ne glede na to, ali je posameznik genetsko bolj nagnjen k bolezni ali ne.
Kaj so ugotovili raziskovalci
Ekipa znanstvenikov je analizirala podatke več kot pol milijona ljudi iz Združenega kraljestva in Združenih držav. Udeleženci so več let poročali o svojih navadah glede pitja, kar je raziskovalcem omogočilo vpogled v dolgoročne posledice. A tu se niso ustavili, v študijo so vključili tudi genetske podatke več kot 2,4 milijona posameznikov, s čimer so lahko spremljali vpliv alkohola na možgane skozi celotno življenjsko obdobje.
Rezultati so bili jasni. Več alkohola pomeni večje tveganje. Niso našli nobenega dokaza, da bi obstajala »varna« raven pitja, niti da bi majhni odmerki, kot so dolgo trdili nekateri zagovorniki vina – prinašali zaščitne učinke pred demenco.
Zakaj so stare raziskave kazale drugače
Dolga leta je krožila t. i. “U-krivulja”, ki je kazala, da so zmerni pivci celo bolj zdravi kot popolni abstinenti. A novejša analiza kaže, da je bila ta slika zavajajoča. Zakaj? Veliko ljudi, ki so jih raziskave uvrstile med “nepivce”, je v resnici alkohol v preteklosti že uživalo, a so ga kasneje opustili zaradi bolezni ali zdravstvenih težav. To je ustvarilo vtis, da nekaj kozarcev koristi zdravju, v resnici pa so bili podatki popačeni.
Tveganje raste z vsakim kozarcem
Študija je pokazala tudi, da se tveganje povečuje postopoma. Genetske analize so potrdile, da imajo ljudje z nagnjenjem k višjemu pitju opazno večjo verjetnost za razvoj demence. Že pri dvakrat večjem predvidenem pitju se nevarnost poveča za več kot desetino, pri trojnem pa še bistveno bolj. To pomeni, da ne gre za črno-belo razliko med pivci in nepivci, ampak za stopničasto povečevanje tveganja – vsak kozarec šteje.
Large study combining observational and genetic data shows drinking any amount of alcohol likely increases dementia risk.
— Dr. Dominic Ng (@DrDominicNg) September 24, 2025
Previous studies suggesting light drinking protects the brain likely didn’t properly account for former drinkers. pic.twitter.com/BxJVOAT0hh
Širši družbeni pomen
Alkohol je v naši kulturi globoko zasidran – pogosto je prisoten pri druženjih, praznovanjih ali kot “nagrada” po napornem dnevu. Prav zato so ugotovitve raziskave pomembne ne le za posameznike, temveč za celotno družbo. Staranje prebivalstva že zdaj prinaša več primerov demence, zdravstveni sistemi pa so pod vedno večjim pritiskom. Če je zmanjšanje ali opustitev alkohola eden od redkih dejavnikov, ki jih lahko sami nadzorujemo, potem je to sporočilo, ki ga ni mogoče prezreti.
Sporočilo raziskovalcev
Ni varne meje. To je glavni zaključek. Čeprav občasni kozarci ne povzročijo takojšnje škode, dolgoročno ne prinašajo koristi in predstavljajo breme za možgane. Raziskovalci poudarjajo, da je zmanjšanje ali popolna opustitev alkohola eden ključnih korakov pri preventivi demence.
Vsak kozarec šteje, ne le kot trenutek sprostitve, ampak tudi kot majhna odločitev, ki dolgoročno vpliva na zdravje. In odločitev, da ga izpustimo, je lahko naložba v jasnejši, bolj zdrav um v letih, ko ga bomo najbolj potrebovali.
Pripravil: J.P.
Vir: NIAAA, Euronews, Alzheimer’s Society, Pexels
